Predlog zakona o specializiranih organih za obravnavo korupcijskih kaznivih dejanj in organiziranega kriminala, krajše Skok, ki ga je vlada v četrtek pripravila za obravnavo v državnem zboru, je naletel na ostre odzive tožilstva, sodstva, neodvisnih institucij in opozicijskih strank. Kritiki vladi očitajo predvsem, da zakon ne odpravlja vzrokov za dolgotrajnost kazenskih postopkov, pač pa posega v organizacijo pravosodnih organov, krepi vpliv politike na imenovanje tožilcev in odpira nevarnost novih sodnih zaostankov.
»Spremembe, ki jih prinaša predlog zakona o Skoku, ne prispevajo k učinkovitejšemu pregonu kaznivih dejanj, njihov namen je predvsem slabitev strokovne avtonomije tožilstva,« je bila ostra generalna državna tožilka Katarina Bergant. Opozorila je, da predlog ne posega le v organizacijo specializiranega državnega tožilstva, temveč spreminja način imenovanja vseh državnih tožilcev. Po novem namreč minister pri imenovanju ne bi bil več vezan na mnenje državnotožilskega sveta, kar bi, kot je dejala, povečalo možnost političnega vpliva na kadrovanje.
S preoblikovanjem specializiranega državnega tožilstva v Skok bi prenehali tudi mandati sedanjemu vodstvu. Vodjo novega organa in njegove namestnike bi imenovala vlada in državni zbor, generalni državni tožilec pa bi bil iz postopka izločen. Bergantova je kritična tudi do načina priprave zakona. Po njenih besedah je nastajal v tajnosti, brez vključevanja strokovne javnosti in institucij, v katerih delovanje neposredno posega. Na tožilstvu so se z vsebino predloga seznanili šele prek dokumenta na spletni strani vlade, ki je bil dostopen le nekaj ur.
Nova organizacija, ne pa nove pristojnosti
Vodja specializiranega državnega tožilstva Ivan Pridigar opozarja, da Skok kljub novemu imenu in organizacijski zasnovi ne bi dobil bistveno večjih pristojnosti za pregon najzahtevnejših kaznivih dejanj. »Ne gre za večje pristojnosti, temveč zgolj za organizacijske spremembe in preoblikovanje specializiranega državnega tožilstva v Skok,« je dejal.
Korupcijo, organizirani kriminal in tako imenovani kriminal belih ovratnikov specializirano tožilstvo, po njegovih besedah, preganja že zdaj. Predlog prav tako ne uvaja tožilske preiskave, saj bi preiskovalna dejanja še naprej opravljalo sodišče. Na tožilstvu zato menijo, da bi bila pred reorganizacijo pravosodnih organov potrebna temeljita prenova zakona o kazenskem postopku. Kot ključna vprašanja izpostavljajo ureditev izločanja dokazov, predobravnavnih narokov ter razmerja med pristojnostmi policije in tožilstva v predkazenskem postopku. Brez teh sprememb reorganizacija po njihovi oceni ne bo bistveno skrajšala poti od zaznave kaznivega dejanja do pravnomočne sodbe. Pomisleke imajo tudi glede predvidene ločene enote za informacijsko podporo, saj je za učinkovito delo tožilstva po njihovem nujen enoten informacijski sistem.
Nevarnost novih sodnih zaostankov
Predsednik vrhovnega sodišča Damjan Orož pa je opozoril predvsem na posledice ustanovitve novega specializiranega sodišča. Sodniki, ki bi prešli nanj, zdaj odločajo tudi v drugih kazenskih zadevah, te pa bi bilo treba po reorganizaciji predodeliti drugim sodnikom. »To pomeni, da se bodo časi reševanja kazenskih zadev še podaljšali,« je dejal. Kritičen je tudi do predloga, da bi o vseh pritožbah v zadevah novega sodišča odločalo višje sodišče v Mariboru, saj je slednje precej manjše od ljubljanskega in bi lahko koncentracija zahtevnih primerov povzročila nove zaostanke.
Novo sodišče naj bi sicer začelo delovati 1. januarja 2027, hkrati z obsežno reorganizacijo prvostopenjskega sodstva. Po Oroževih besedah je takšen rok nerealen, saj predlog ne zagotavlja dovolj časa za kadrovsko, tehnično in organizacijsko pripravo. Ob tem opozarja, da ustanovitev novega organa sama po sebi ne bo rešila sedanjih težav z izločanjem sodnikov, izločanjem dokazov in vročanjem sodnih pisanj.
Kritike zaradi naglice in političnega vpliva
Na način priprave zakona so opozorili tudi varuh človekovih pravic, računsko sodišče, komisija za preprečevanje korupcije, informacijski pooblaščenec, zagovornik načela enakosti in državno odvetništvo. Njihovi pomisleki se nanašajo predvsem na naglico in izključevanje institucij, v katerih delovanje predlog neposredno posega.
Zadržke imajo tudi v Gibanju Svoboda. Poslanka Lucija Tacer Perlin je opozorila, da zakon ne rešuje zastarele ureditve kazenskega postopka, temveč predvsem spreminja organizacijo organov pregona in povečuje vpliv ministra pri imenovanju tožilcev. V opoziciji se prav tako sprašujejo, zakaj je zakon v javnosti zagovarjal predvsem gospodarski minister in predsednik Demokratov Anže Logar, ne pa pravosodni minister.
Logar medtem vztraja, da je Skok nujen odgovor na dolgoletno neučinkovitost pregona korupcije in organiziranega kriminala, ob tem pa dodaja: »Če ne bi nastajal za zaprtimi vrati, danes tega zakona ne bi bilo«. Večja vloga ministra pri imenovanju tožilcev po njegovem še zdaleč ne pomeni političnega nadzora, temveč večjo politično odgovornost za delovanje sistema.