Med tujci, ki jih Slovenija zavrača, je tudi priznani kolumbijski umetnik Juan David Zuleta Marulanda, operni pevec, skladatelj in dirigent, ki v Evropi živi že dvanajst let. V Ljubljani biva od leta 2020, na oddelku za tujce ljubljanske upravne enote pa mu zavračajo prošnjo za izdajo dovoljenja za prebivanje in delo. Njegova zgodba se je tako iz zgodbe o uspehu spremenila v kafkovsko kalvarijo: kljub njegovi visoki izobrazbi, mednarodnim dosežkom in sodelovanju z vrhunskimi slovenskimi ter tujimi umetniki mu državni aparat očita, da je – preprosto povedano – notoričen kršilec zakonov. V njegovem primeru »obstoji zadosten razlog za domnevo, da se stranka ne bo podrejala pravnemu redu Republike Slovenije«, je upravna enota zapisala v zavrnilni odločbi.

To odločitev so na oddelku za tujce izdali dve leti in pol po vložitvi prošnje, četudi bi po zakonu morali odločiti v dveh mesecih, torej že leta 2020. Uradniki so prezrli dejstvo, da mu je ministrstvo za kulturo že leta 2020 priznalo, da sta njegovo bivanje in delo v Sloveniji, zaradi njegove izjemne umetniške vrednosti in povezave z zborom Slovenske filharmonije, v interesu naše države. Uradnikov pa ne prepriča niti to, da si je v Ljubljani ustvaril družinsko življenje s slovensko državljanko.

Zvijačna komunikacija

Upravna enota skuša zamudo pri odločanju opravičevati z zastojem dela med epidemijo koronavirusa. Temeljni zaplet pa je nastal, ker je med čakanjem na prvi uradni odgovor Zuleta ostal brez dohodkov in brez vseh pravic. Vložena prošnja mu je namreč dovoljevala bivanje, ne pa tudi dela v državi. Vendar se prepovedi dela, ker se upravna enota sprva do julija 2021 sploh ni odzivala, niti ni zavedal. Zato se je v Ljubljani vključil v različna glasbena sodelovanja, televizijska snemanja in nekaj kulturnih projektov, za katere je prejemal skromna plačila. To je trajalo do julija 2021, ko mu je upravna enota z več kot enoletno zamudo izdala prvo potrdilo o vloženi prošnji. Iz tega potrdila je tudi prvič izvedel, da v Sloveniji ne bi smel opravljati nobenega dela. »Nihče mi ni povedal, da ne smem delati. Upravna enota je več kot leto dni molčala,« poudarja naš sogovornik. Sam ni nikoli pomislil, da bi počel kaj nezakonitega, poudarja. Veliko projektov, denimo vodenje mednarodnega zbora LIVE in sodelovanje s Šentjakobskim gledališčem, je izvedel tudi brezplačno. »Kljub temu mi upravna enota očita, da sem kršil zakon in da ga bom kršil tudi v prihodnosti. Počutim se ponižanega. Moja umetniška kariera je vmes zastala, na upravni enoti pa očitno pričakujejo, da bom vsa leta sedel doma, brez denarja, in čakal na njihovo odločitev,« je razočaran Zuleta.

Njegov odvetnik Matija Urankar iz odvetniške pisarne Senica je prepričan, da je dokazila o Zuletovem delu upravna enota zlorabila za zavračanje tujca. V postopku naj bi dokaze, ki so jih uporabili zoper njega, uradniki pridobili na zvijačen način. Zuleta je namreč dokazila o svojem udejstvovanju v Sloveniji uradnikom poslal zato, da bi transparentno prikazal svoj prispevek k slovenski družbi, in ni slutil, da jih bodo uporabili proti njemu.

Brezizhodni položaj

»Uradniki tujce mnogokrat obravnavajo kot varnostno tveganje in izhajajo iz domišljijske predpostavke, da prav vsi tujci želijo izkoristiti naš sistem,« pravi odvetnik Urankar, ki se mnogokrat srečuje z odrivanjem tujcev in administrativnimi ovirami. »Skrb zbujajoči so primeri tujcev, ki so že integrirani v Sloveniji, pa upravne enote o njihovih vlogah odločajo mesece ali celo leta. Posebej žalostno je, da uprava njihove vloge obravnava s cinizmom, kot da bi šlo za odločanje o gradbenih dovoljenjih, in pogosto brez uvida v eksistenčne stiske, ki jih povzroči takšno odločanje. Dokaz, da to ni prav, so nekateri uradniki, ki odločajo tudi drugače, bolj življenjsko,« še ugotavlja odvetnik.

Z Upravne enote Ljubljana so na naša vprašanja odgovorili skopo – da izvajanje postopkov s tujci določa zakonodaja in da zamude pri odločanju rešujejo z zaposlovanjem dodatnih uradnikov.

Kolumbijski umetnik pa je po prejemu negativne odločbe vložil tožbo na upravno sodišče. Zatrjuje, da je upravna enota kršila vrsto procesnih pravic, posegla v njegovo osebno dostojanstvo in v pravico do družinskega življenja. Vendar se utegne sodni postopek zavleči še za več let. Zuleta tako ostaja brez dohodkov, a kot prostovoljec še sodeluje v mnogih umetniških projektih. Njegovi projekti in sodelovanja na Norveškem, Finskem, v Italiji, Franciji pa so trenutno ustavljeni, saj uradno ne more zapustiti države. Do pravnomočnosti odločbe, torej do odločitve sodišča, sicer lahko ostane v Sloveniji, ne more pa prestopiti državne meje. Zaradi težav z dokumenti pri nas bi težko odpotoval celo v rodno Kolumbijo, ugotavlja. Tako je Zuleta do nadaljnjega »ujet« v Sloveniji, četudi je za naše uradnike – popoln tujec. 

Priporočamo