Če sivo ekonomijo upoštevamo v širšem pomenu kot vse nezajete dejavnosti, ne glede na to, ali so davki plačani ali ne, znaša njen delež 3,510 milijarde evrov neto ali 10,2 odstotka BDP, oziroma 6,851 milijarde evrov bruto ali 19,7 odstotka BDP.
Zanimiva je ugotovitev, da neregistrirane in ilegalne dejavnosti prispevajo le 1,1 odstotka BDP, kar pomeni, da je več kot 90 odstotkov sive ekonomije vključene v registrirane dejavnosti. Sive ekonomije je največ v malih podjetjih (z do tremi zaposlenimi) in pri samozaposlenih v dejavnostih končne potrošnje z gotovinskim plačilom; mali samostojni podjetniki so po podatkih Sursa leta 2007 v povprečju registrirali le 55 odstotkov svojih neto prihodkov.
Pri sivi ekonomiji sta najbolj pogosta tako prikrivanje prihodkov od prodaje (podcenjena proizvodnja) kot tudi prikazovanje prevelikih oziroma napihnjenih stroškov, ki sta ocenjena na kar 2,3 milijarde evrov ali na 6,5 odstotka BDP. Če gre v proizvodnji skoraj izključno za proizvode in storitve končne potrošnje, pa so precenjeni stroški po ugotovitvah Sursa značilni za vse dejavnosti. Pojav je izrazit zlasti pri malih podjetjih, medtem ko ga v podjetjih s 30 in več zaposlenimi praktično ni zaznati, pravijo na Sursu.
Če pogledamo posamezne sektorje, je v celotni strukturi največ sive ekonomije v gospodinjstvih (52,6 odstotka) in v nefinančnih družbah (45,5 odstotka), pri dejavnostih pa izstopata dejavnost nepremičnin, najema in poslovnih storitev z 32,3- in gradbeništvo z 20,7-odstotnim deležem. Visok delež imajo tudi trgovina na drobno in debelo (13,5 odstotka) ter predelovalne dejavnosti (11 odstotkov). Gostinstvo kljub drugačnim pričakovanjem predstavlja v celotni strukturi le 4,7-odstotni delež, pri čemer pa je treba dodati, da dosega siva ekonomija v njegovi bruto dodani vrednosti kar 23,3 odstotka. Več, približno tretjino, imata le dejavnost nepremičnin, najema in poslovnih storitev ter gradbeništvo.
Mednarodne primerjave kažejo, da pri nas siva ekonomija v širšem smislu, ki je ocenjena po neto pristopu na 10,2 odstotka BDP, presega sivo ekonomijo tako v razvitih državah EU (na Nizozemskem znaša 1,7, na Danskem in Švedskem 2,4 odstotka in v Avstriji 6,5 odstotka) kot tudi v nekaterih novih članicah (Češka 6,9 odstotka, Estonija 9,5 odstotka). Med državami, ki jih je v raziskavo vključil Surs, je sive ekonomije več kot pri nas le Latviji, kjer znaša 11,5 odstotka, in na Madžarskem s 15,3 odstotka.
