V predlogu rebalansa, ki ga je vlada potrdila v četrtek, so proračunski prihodki načrtovani v višini 16,5 milijarde evrov, kar je 6,3 odstotka več kot v lani sprejetem proračunu, načrtovani odhodki pa znašajo 18,8 milijarde evrov in so od dosedanjih višji za 6,2 odstotka. Proračunski primanjkljaj naj bi tako nanesel 2,2 milijarde evrov oziroma 2,9 odstotka bruto domačega proizvoda (BDP).
Bistvo predlaganega rebalansa je prav ohranitev primanjkljaja v okviru fiskalnih pravil, je na današnji novinarski konferenci v Ljubljani povedal finančni minister Andrej Šircelj. »To pomeni, da je vlada naredila določen napor predvsem v smeri zagotavljanja večje učinkovitosti porabe javnega denarja. Seveda so se nekatera sredstva, kot na primer sredstva za obrambo, povečala, a predvsem zato, da se zagotovi raven vlaganja v varnost, ki je določena s pogodbo o članstvu v Natu,« je utemeljil.
Pri spremembah na strani javnofinančnih odhodkov je Šircelj izpostavil 269 milijonov evrov za ministrstvo za obrambo, ob tem pa še 263 milijonov evrov za finančno ministrstvo, 221 milijonov evrov za ministrstvo za demografijo ter 201 milijon evrov izobraževanje, znanost in mladino.
»S tem rebalansom ne jemljemo nikomur. Zagotavljamo socialno državo, ne zmanjšujemo investicij. Življenje bo v naslednjih štirih mesecih potekalo povsem nemoteno, ta proračun ne bo imel negativnih vplivov, kvečjemu pozitivne. Ničesar ne bomo odvzeli, plačano bo vse, kar je določeno z zakonom – plače, štipendije, pokojnine, socialni prejemki,« je poudaril Šircelj.
»Javnofinančni prihodki so se povečali za skoraj 11 odstotkov«
Finančni minister je pojasnil, da so se javnofinančni prihodki v prvih osmih mesecih letos medletno povečali za 10,9 odstotka. Davek od dohodkov pravnih oseb in dohodnina sta se okrepila za 10 odstotkov, prispevki za socialno varnost za 7,1 odstotka, DDV oziroma davki na blago in storitve za 7,3 odstotka, je dejal Šircelj. »To so glavni davki, ki polnijo proračun, in računam, da bodo njihove stopnje rasti do konca leta ne le ostale, temveč se bodo še nekoliko povečale, mislim, da za približno pet odstotkov,« je dodal.
Šircelj ocenjuje, da ima Slovenija gospodarstvo, ki deluje dobro tudi v težkih razmerah in naftni krizi. »V drugem četrtletju se je povečal bruto domači proizvod za 5 odstotkov, kar je posledica domače potrošnje in večjega izvoza, predvsem farmacevtskih izdelkov in avtomobilske industrije. Tudi v bančnem sektorju so podatki ugodni. Kreditiranje, predvsem v opremo, se povečuje,« je dejal Šircelj. Kot posebej pomemben za stabilnost javnih financ je omenil še javni dolg, ki naj bi se letos po najnovejši napovedi znižal pod 65 odstotkov BDP. To je pomembno tudi v luči bonitetnih ocen, je spomnil.
Na podlagi kazalnikov gospodarske klime je Urad za makroekonomske analize in razvoj (Umar) napovedal, da bo letošnja gospodarska rast 3,8-odstotna, kar je bistveno več od prejšnjih ocen. Po Šircljevem mnenju je to posledica dejavnikov v drugem četrtletju. »Pričakujem, da se bo v tretjem četrtletju nadaljevala, predvsem ker imamo ugodne podatke o turistični sezoni,« je še povedal. Čeprav naftna kriza moti normalno gospodarsko aktivnost, pa bodo, kot je dejal, naredili vse, da ublažijo naftne šoke, med drugim z znižanjem trošarin na energente.
Vlada je sicer predlog rebalansa potrdila, potem ko se je seznanila z najnovejšo napovedjo Umarja. Ta je močno izboljšal napoved gospodarske rasti za letos. Namesto dvoodstotne rasti BDP po novem pričakuje 3,8-odstotno rast, ki je predvsem posledica znatnega pospeška v prvem polletju. V letih 2027 in 2028 se bo rast umirila na 2,5 oziroma 2,3 odstotka.
Mateja Ribič: Interventni poseg v sistem dolgotrajne oskrbe z začasnimi ukrepi prvi korak
Današnje tiskovne konference se je udeležila tudi ministrica za demografijo, družino in socialne zadeve Mateja Ribič in predstavila predlog zakona o začasnih ukrepih za učinkovitejše izvajanje sistema dolgotrajne oskrbe, ki ga je vlada sprejela na četrtkovi seji.
Sistem dolgotrajne oskrbe, ki so ga »podedovali« od prejšnje vlade, po njenih besedah ni bil pripravljen na izvajanje, kot je to predvidel zakon. Kot največjo težavo je izpostavila neenakost med uporabniki, zaradi česar »dva stanovalca v istem domu za starejše z enakimi potrebami in enako oskrbo plačujeta različno ceno«. V predlogu zakona je tako predvideno, da bodo vsi stanovalci domov za starejše z enakimi potrebami za primerljivo oskrbo plačevali enako. Tistim, ki so plačevali več, pa bo zagotovljen tudi poračun v obliki dobropisa za nazaj.
Ministrica je opozorila tudi na pomanjkanje kadrov. Kot prvi korak, da bi delo v dolgotrajni oskrbi postalo privlačnejše, predlagajo začasni dodatek v višini 300 evrov bruto na mesec za vse zaposlene pri izvajalcih dolgotrajne oskrbe, kakor tudi za zaposlene pri izvajalcih pomoči na domu. Prejemali naj bi ga od oktobra do konca leta 2027.
Težave vidi tudi v veliki obremenitvi vstopnih točk na centrih za socialno delo, kjer so po njenih besedah nekateri nepotrebni administrativni postopki, ki podaljšujejo odločanje in zajedajo čas za delo z uporabniki. »Trenutni sistem je poln birokracije,« ocenjuje Ribičeva.
Predlog zakona vključuje tudi podaljšanje prehodnega obdobja načina financiranja storitev dolgotrajne oskrbe po obračunskem dnevu do konca prihodnjega leta. Za obračunavanje storitev po minutah, kot je predvidel zakona, namreč po besedah Ribičeve še ni dovolj dobrih strokovnih in tudi ne informacijskih podlag, obenem pa tudi ne vedo, ali je tak sistem res najbolj primeren in sploh izvedljiv.
Ribičeva je poudarila, da je njihov cilj, da v času, ko bodo veljali začasni ukrepi, pripravijo vse potrebno, da bo sistem dolgotrajne oskrbe pozneje lahko deloval stabilno in učinkovito. Predlagani zakon je tako po njenih besedah prvi korak v tej smeri. »Na tem področju nas čaka še veliko dela, tudi poseg na sistemski ravni,« je dejala.