Andrej Šircelj, 67-letni magister znanosti s področja davčnega prava, je bil med letoma 2020 in 2022 finančni minister v tretji vladi Janeza Janše. Čeprav je vodil ministrstvo v težkih časih epidemije covida, pa bo po mnenju poznavalcev tokrat ta funkcija še bolj zahtevna. Slovenija ima sicer še vedno razmeroma ugodne bonitetne ocene, dostop do finančnih trgov ostaja stabilen, javni dolg pa je precej nižji kot v času dolžniške krize. Po drugi strani pa bo država tudi v prihodnjih letih poslovala s precejšnjim primanjkljajem, in to v razmerah energetske krize, naraščajoče inflacije, višjih obrestnih mer, trgovinskih napetosti in splošnega draženja financiranja državnega dolga.
Fiskalni svet ocenjuje, da se javnofinančna politika postopoma oddaljuje od ciljev, ki jih je država zapisala v srednjeročni fiskalni načrt, da trenutna smer povečevanja porabe ni dolgoročno vzdržna in da bo brez pravočasnih ukrepov kasneje potrebna precej ostrejša prilagoditev. Odhajajoči minister za finance pa ob tem izraža zaskrbljenost nad interventnim zakonom, ki bi izpad proračunskih prihodkov še poglobil.
Novi finančni minister bo tako moral krmariti med političnimi obljubami o davčnih razbremenitvah, višjih neto plačah in spodbudah gospodarstvu na eni strani ter omejevanju javne porabe na drugi, ob tem pa se soočati še z zahtevami po nujnem financiranju zdravstva, pokojnin, dolgotrajne oskrbe, javnega sektorja in obrambe.
Šircelj, ki se zaveda zahtevnosti situacije, je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za finance napovedal stabilne, vzdržne in predvidljive javne finance, ter pojasnil, da bo finančno ministrstvo ukrepalo tako pri prihodkih kot pri odhodkih. V načrtu je rebalans proračuna za letos in tudi za prihodnje leto, pri čemer bo cilj spraviti primanjkljaj pod tri odstotke BDP. Gospodarstvo in delo nameravajo na vladi razbremeniti z že napovedanimi davčnimi spremembami, ki pa bodo, kot je dejal, pripravljene »z občutkom za javnofinančna gibanja«.
Ponovno bodo preverili celoten sistem davka od dohodkov pravnih oseb, poenostavili olajšave za investicije in razvoj, s čimer nameravajo spodbujati inovacije, raziskave, razvoj, digitalizacijo in avtomatizacijo. Kapitalski trg bodo spodbujali »tako s finančnimi zakoni kot z zakoni, ki obdavčujejo kapitalske dobičke«.
Napovedal je tudi ustanovitev demografskega sklada, na katerega bo preneseno celotno državno premoženje.