Reprezentativne sindikalne centrale, članice Ekonomsko-socialnega sveta, bodo v torek, 1. septembra, začele zbirati najmanj 40.000 overjenih podpisov za razpis zakonodajnega referenduma o interventnem zakonu za razvoj Slovenije. Na voljo imajo 35 dni, do vključno 5. oktobra. Kampanjo vodijo pod geslom »Proti razkroju Slovenije«, saj so prepričane, da zakon zmanjšuje solidarnost in ogroža financiranje javnih storitev.
Štrukelj nasprotovanje zakonu razume kot obrambo ustavne opredelitve Slovenije kot pravne in socialne države. »Ko nasprotujemo temu zakonu v resnici branimo slovensko Ustavo in hkrati njeno eno od ključnih opredelitev, da Slovenija deluje kot socialno občutljiva država,« je poudaril v isti izjavi. Po njegovem zakon največ koristi prinaša najbolje plačanim, lastnikom premoženja in zasebnim interesom v zdravstvu, namesto da bi izboljšal položaj tistih, ki pomoč najbolj potrebujejo.
Čeprav so v prvi fazi v nekaj dneh zbrali več kot 47.000 podpisov, bodo morali začeti znova. Takrat so potrebovali najmanj 2500 podpisov za vložitev pobude, zdaj pa gre za podporo zahtevi za razpis referenduma, pri kateri veljajo drugačna pravila. Sindikati zato pozivajo tudi vse dosedanje podpisnike, naj podporo oddajo še enkrat.
Podpis bo mogoče oddati na upravnih enotah ali elektronsko prek eUprave s kvalificiranim digitalnim potrdilom, smsPASS ali elektronsko osebno izkaznico. Po pojasnilih sindikalnih central bo osebna oddaja mogoča ves poslovni čas upravnih enot, podpisnike pa morajo obravnavati prednostno. Sindikalni predstavniki bodo po napovedi, ki jo navaja MMC, podpise oddali v torek ob 11. uri na Upravni enoti Ljubljana na Linhartovi cesti. Pričakujejo, da bodo potrebne podpise zbrali še pred iztekom roka.
Zakon je državni zbor sprejel 11. maja s 47 glasovi za in 35 proti. Pripravili so ga poslanci NSi, SLS in Fokusa, Demokratov ter Resnice, podprla pa ga je tudi SDS. V njem so združili spremembe davkov, socialnih prispevkov, pokojninskega sistema, delovnih razmerij in zdravstvene zakonodaje.
Razbremenitve in račun za javne blagajne
Med najbolj spornimi rešitvami je omejitev osnove za obračun socialnih prispevkov na 7500 evrov mesečno, ki jo predlagatelji imenujejo razvojna kapica. Od dela bruto plače nad tem zneskom prispevkov ne bi več obračunavali. Zaposlenim z nižjimi plačami ta ukrep neto prejemkov ne bi zvišal, najbolje plačanim pa bi zmanjšal prispevno obremenitev. Sindikati v tem vidijo odmik od solidarnosti, na kateri temeljita pokojninsko in zdravstveno zavarovanje.
Zakon sicer vsebuje tudi razbremenitve za druge skupine. Predvideva ugodnejšo davčno obravnavo normirancev, nižjo obdavčitev najemnin, znižanje DDV za določena osnovna živila in energente ter odpravo prispevka za dolgotrajno oskrbo za upokojence in popoldanske samostojne podjetnike. V NSi so ga ob parlamentarni obravnavi zagovarjali s trditvijo, da »nikomur nič ne jemlje«. Njihovo izhodišče je, da bodo nižje obremenitve izboljšale pogoje za delo in poslovanje.
Sindikalne centrale odgovarjajo, da manj pobranih davkov in prispevkov pomeni tudi manj denarja za skupne potrebe. V izjavi javnofinančne posledice ocenjujejo na približno milijardo evrov ter opozarjajo na tveganja za pokojnine, zdravstvo, šolstvo, raziskovanje, socialno varstvo in javne investicije. »S tem, ko zakon močno zmanjšuje javna sredstva, jemlje nam vsem in nam znižuje življenjski standard ter razkraja socialno državo,« so zapisali.
Ocene finančnih posledic so se razlikovale že med sprejemanjem zakona. Predlagatelji so jih ocenjevali na približno 572 milijonov evrov na leto, predstavniki takratne vlade ter pokojninske in zdravstvene blagajne pa so opozarjali, da je učinek podcenjen. Tudi svet pokojninskega zavoda je maja ob obravnavi predloga posvaril pred tveganji za dolgoročno vzdržnost sistema in poseganjem v njegove temeljne principe. Gre za ocene prihodnjih učinkov, saj zakon zaradi referendumskega postopka še ni začel veljati.
Sporna je tudi ureditev, ki jo sindikati označujejo za prisilno upokojevanje. Pogodba o zaposlitvi bi ob izpolnitvi določenih pogojev za starostno pokojnino prenehala po samem zakonu. Delavec bi lahko najpozneje 90 dni prej predlagal nadaljevanje zaposlitve, delodajalec pa bi moral odgovoriti v 30 dneh; molk bi pomenil nadaljevanje dela pod enakimi pogoji. Predlagatelji poudarjajo možnost hkratnega prejemanja celotne pokojnine in plače za tiste, ki bi ostali zaposleni.
Štrukelj je opozoril še na spodbujanje prekarnih oblik dela in posege v univerzalno dostopno javno zdravstvo. Zakon med drugim odpravlja nekatere omejitve sodelovanja javnih zdravstvenih zavodov z zasebniki. Pri poškodbah pri delu in poklicnih boleznih pa omejuje povračilne zahtevke zdravstvene zavarovalnice do delodajalcev na primere naklepa ali hude malomarnosti. Sindikati zato svarijo tudi pred zmanjševanjem odgovornosti delodajalcev za varnost in zdravje pri delu.
Sodišče dovolilo postopek, referendum še ni razpisan
Parlamentarna večina je po vložitvi pobude 27. maja sprejela sklep, da referendum o zakonu ni dopusten. Sklicevala se je predvsem na ustavno prepoved referendumskega odločanja o davkih in drugih obveznih dajatvah. Ustavno sodišče je ta sklep z odločbo z dne 24. julija razveljavilo. Odločitev je sprejelo s sedmimi glasovi proti enemu. Sodišče je presodilo, da davčne določbe ne morejo izključiti odločanja o celotnem zakonu, kadar ta ob njih ureja še pomembna samostojna sistemska vprašanja. Takšni so tudi obsežni posegi v pokojnine, delovna razmerja in zdravstvo. Zakonodajalec bi lahko vsebine, o katerih referendum ni dopusten, uredil ločeno. Odločba zato pomeni dovoljenje za referendumski postopek, ne presoje gospodarskih in socialnih učinkov zakona.
Referendum torej še ni razpisan in datum glasovanja ni določen. Če bodo pobudniki zbrali zahtevano število veljavnih podpor in vložili zahtevo, ga bo moral razpisati državni zbor. Volivci bodo odločali o celotnem zakonu. Za njegovo zavrnitev bi morala proti glasovati večina tistih, ki bi veljavno glasovali, hkrati pa najmanj petina vseh volivcev. Pred tem morajo sindikati doseči prvi jesenski cilj: do 5. oktobra zbrati novih 40.000 podpisov.