V četrtek je glavni odbor sindikata vzgoje in izobraževanja (Sviz) podprl napoved stavke, ki bi se začela 14. februarja prihodnje leto. V ponedeljek pa naj bi ločeno stavko napovedali še sindikati, ki sodelujejo v pogajalski skupini reprezentativnih sindikatov javnega sektorja, ki jo vodi Jakob Počivavšek, predsednik konfederacije Pergam, ki je v postopku združitve z največjo sindikalno centralo Zvezo svobodnih sindikatov Slovenije.
Počivavškova skupina ne podpira zahtev Sviza, svojih pa še niso predstavili. »Naše zahteve veljajo enako za vse, ki so zaposleni na določenem delovnem mestu in v določenem nazivu,« je povedal Marko Marinčič, predsednik visokošolskega sindikata, ki je del Pergama. Marinčič je bil v javnosti najbolj kritičen do stavkovnih zahtev Sviza.
»Dejstvo je, da imamo v javnem sektorju enoten plačni sistem, ki ga je vlada iztirila, ko je popustila posameznim poklicnim skupinam,« pojasnjuje Počivavšek. »Edini način, da ga ponovno utirimo, je, da se vlada sooči s posledicami svojih ravnanj in ponovno postavi razmerja. Pot, ki jo je ubral Sviz, ni prava, saj gre za še eno parcialno rešitev.«
Znano je, da so vlado o boljših plačah s stavkama v preteklih letih prepričali zdravniki in policisti, zdaj pa se očitno uresničujejo napovedi, da je vlada s tem »odprla pandorino skrinjico«. Danes je sicer minister za javno upravo Boris Koprivnikar poudaril, da se s Svizom ne želi pogajati ločeno, temveč v okviru pogajanj o odpravi plačnih anomalij. Sviz to zavrača, češ da njihove zahteve niso povezane z odpravo plačnih anomalij.
Sviz zvišanje plač utemeljuje na podatkih o podpovprečnem financiranju izobraževanja v Sloveniji v primerjavi z drugimi razvitimi državami ter na nižjih plačah v primerjavi s slovenskimi uradniki in zdravniki. Poprečna mesečna bruto plača učitelja naj bi bila 1738 evrov, uradnika 2287 evrov, zdravnika brez specializacije pa 2378 evrov.
Pred časom je minister za javno upravo Boris Koprivnikar pojasnil, da se učitelji ne morejo neposredno primerjati z uradniki, saj ti lahko v karieri napredujejo na precej zahtevnejša delovna mesta, kar za učitelje ne velja. Glede razmerja med učitelji in zdravniki pa vlada še ni ponudila argumentiranega odgovora. V letu 2002 je aneks h kolektivni pogodbi določil, da mora biti razmerje med plačami učiteljev in zdravnikov brez specializacije ena proti 1,23, plače visokošolskih profesorjev in zdravnikov specialistov pa bi morale biti enake. Trenutno je to razmerje precej bolj v korist zdravnikov.
»Kastni sistem«
Marko Marinčič je v četrtek za Dnevnik povedal, da se največ zahtev Sviza nanaša na učitelje, premalo pa na druge skupine. V izjavi za javnost, ki jo je poslal danes, pa je navedel, da »Sviz predvideva zvišanje plač visokošolskih učiteljev, sodelavcev in raziskovalcev za dva plačna razreda, kolikor je spomladi že sama predlagala vlada; za učitelje na nižjih ravneh izobraževanja za tri plačne razrede, za razrednike pa kar za pet«. Najbolj je Marinčiča zmotilo, da Sviz predlaga tri nova, za pet plačnih razredov bogatejša delovna mesta za »uglajene« docente, izredne profesorje in redne profesorje. »Pri tem diskrecijsko pravico pri premeščanju na ta tri delovna mesta izrecno prepuščajo dekanu. Da tako precizno formuliran predlog kastnega sistema prihaja od nekega sindikata, bi bilo smešno, če ne bi bilo strašljivo.«
Štrukelj zavrača navedbe
»Te navedbe so zavajajoče oziroma netočne,« trdi generalni tajnik Sviza Branimir Štrukelj. Opozarja, da se predlog Sviza, ki še ni javen, ne nanaša samo na učitelje, temveč na vse strokovne sodelavce, torej tudi vzgojitelje, pomočnike vzgojiteljev, knjižničarje, svetovalne delavce… Poleg tega zahtevajo 1200 evrov regresa za najslabše plačane javne uslužbence, ki jih je v šolstvu največ, saj so drugod podporna dela, kot je čiščenje, v veliko večjem obsegu oddali zunanjim izvajalcem.
Štrukelj poudarja, da predlagajo dvig za tri plačne razrede samo za nekatere zaposlene v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, za nekatere pa za dva razreda. Razredniki, ki zdaj za svoje delo dobijo tri evre na mesec, bi lahko pridobili dodatna dva razreda, pojasnjuje. »To ne bi bil splošen dvig, ampak samo za tiste, ki opravljajo delo razrednika,« pravi. Glede delovnega mesta »uglajeni« oziroma »zaslužni« profesor pa Štrukelj poudarja, da je ta predlog skoraj dobesedno prepisan iz dogovora med vlado in zdravniki. »Napredovanje na to mesto bi bilo avtomatično po 12 letih delovne dobe, torej sploh ne bi bilo odvisno od volje dekana oziroma delodajalca,« pojasnjuje.
Čeprav Marinčič svoje člane poziva, naj se ne pridružijo stavki učiteljev in vzgojiteljev, je Štrukljevo vabilo še odprto. »Ker je 14. februarja na fakultetah izpitno obdobje, naj na zborovanje pridejo tisti, ki nimajo izpitov. Sicer pa je takrat samo začetek stavke, ki bo trajala do izpolnitve zahtev,« pravi.
