Po dolgoletnem hiranju naj bi se žagarskemu podjetju Snežnik iz Kočevske Reke, ki so ga oktobra lani preimenovali v Fagus Slovenica (po latinskem imenu za bukev Fagus sylvatica), obetali boljši časi. Konec prihodnjega leta naj bi namreč tam zagnali največjo žago za predelavo bukovega lesa pri nas in eno večjih v svetovnem merilu, saj bo lahko predelala okoli 100.000 kubičnih metrov hlodovine na leto. V Kočevski Reki naj bi zrasel lesno-energetski center, saj načrtujejo tudi centralo za soproizvodnjo toplote in elektrike iz lesne biomase.
Pestra zgodovina
Triinsedemdesetletna zgodovina podjetja Fagus Slovenica je bila pestra. Začelo se je januarja 1953, ko so za potrebe republiških organov v primeru vojne v Kočevski Reki ustanovili državno posestvo Snežnik. Ukvarjalo se je z živinorejo, poljedelstvom, gozdarstvom, lovstvom in lovnim turizmom, razrezom in predelavo lesa … V 80. letih so žago in obrat predelave lesa nazadnje posodobili.
Snežnik je bil do konca junija 2016 eden od koncesionarjev za posek in prodajo lesa iz državnih gozdov. Vlada Mira Cerarja ga je leta 2017 kot stvarni vložek prenesla na družbo Slovenski državni gozdovi (SiDG), ki je njegova stoodstotna lastnica. Konec leta 2022 je vlada Roberta Goloba SiDG prenesla v upravljanje Slovenskega državnega holdinga (SDH). Pod perutjo SDH je tako tudi Snežnik oziroma po novem Fagus Slovenica.
Nekoč pojem sodobne žage, danes pa …
Snežnik je bil nekoč pojem sodobne žage. V najboljših časih je zaposloval okoli šeststo ljudi, trenutno le 45. Ukvarja se samo še s predelavo in obdelavo lesa za uporabo v gradbeništvu in lesni industriji, vse druge programe so zaradi zastarele tehnologije in nerentabilnosti opustili. Načrtov, kaj narediti s tem podjetjem, je bilo v preteklosti veliko, premikov pa nobenih. Vladimir Prebilič, nekdanji župan občine Kočevje, je julija 2023, ko je Snežniku že grozil propad, za Dnevnik dejal: »To bi bil za regijo velik udarec in hkrati znak, da država kot posredna upraviteljica kapitala in gozdov ni zmožna izpeljati projekta, ki bi moral biti paradni konj. To je približno tako, kot če bi v Savdski Arabiji propadlo podjetje, ki črpa nafto.«
Od leta 2018 so pristojni naročili kar štirinajst študij za dolgoročno rešitev Snežnika. Nadzorni svet SiDG je februarja 2024 naposled odobril 50-milijonsko naložbo v novo žago za razrez bukove hlodovine in energetski objekt za proizvodnjo elektrike iz biomase. Polovico denarja za naložbo bo podjetje zagotovilo s krediti, polovico pa bo prispevala matična družba SiDG, ki je Fagus Slovenici lani v dveh delih že nakazala dvanajst milijonov evrov, dodatnih trinajst jih bo letos. Fagus Slovenica je s poroštvom SiDG najela kredite pri SID banki in banki Unicredit, ki jih mora po navedbah direktorja Roka Rutarja porabiti do konca leta 2027.
Sedem direktorjev v devetih letih
Odkar je Fagus Slovenica v stoodstotni lasti SiDG, se je na direktorskem stolčku zvrstilo sedem direktorjev, Rok Rutar je na tem položaju od 1. januarja 2024. Čeprav podjetje že vrsto let posluje z izgubo (leta 2023 je ustvarilo skoraj 1,8 milijona evrov, leto kasneje blizu 900.000 evrov izgube, po prvih ocenah so bili podobno slabi rezultati tudi lani), je Rutar optimističen, da bodo preživeli do zagona nove žage konec leta 2027. »Ne bo najlažje, vendar bomo, saj imamo super zaposlene, ki so inovativni in se zelo trudijo,« je včeraj dejal za Dnevnik.
Fagus Slovenica ima trenutno 45 zaposlenih, približno toliko jih bo tudi v novi žagi. Gradbeno dovoljenje za kogeneracijski del so že pridobili, za žagarski del ga pričakujejo spomladi. Vse pogodbe z dobavitelji tehnološke opreme so prav tako že podpisali. Izbrali so jih na mednarodnem razpisu. Vseh je pet. »Zelo sem vesel, da sta med njimi tudi dva slovenska, ki sta se tehnično najbolje izkazala. To sta Mebor iz Železnikov in Smarti (TAB System) iz Kranja,« je dejal direktor podjetja Fagus Slovenica.
V Kočevski Reki bodo od konca prihodnjega leta predelovali le še bukovo hlodovino. Po direktorjevih napovedih jo bodo odkupovali predvsem v jugovzhodnem delu Slovenije, 60 odstotkov od SiDG, preostalo iz zasebnih gozdov. »Ko bomo zagnali kogeneracijsko enoto, pa bomo od zasebnih lastnikov odkupovali tudi sečne ostanke. S tem bomo tudi pomagali urejati gozdove. Včasih mi je težko, ko se peljem v službo in vidim tam gniti velike kupe vej,« je sklenil Rutar.