Severovzhod Slovenije je v petek zajela ena najhujših zimskih ujm v zadnjih letih. Obilno sneženje, moker in težak sneg ter veter so povzročili obsežne poškodbe elektrodistribucijskega omrežja, podrta drevesa, prekinjen železniški promet in številne prometne nesreče. Najhuje je bilo na območju širšega Maribora, Haloz, Goričkega in Ptuja ter v občinah Cirkulane, Sveta Ana in Šentilj.
V petek zjutraj je na območju družbe Elektro Maribor brez električne energije ostalo okoli 70.000 odjemalcev. Do sobote zvečer se je število zmanjšalo na približno 4300 uporabnikov, dopoldne jih je bilo še okoli 17.000. V nedeljo je bilo brez napajanja še približno 2500 odjemalcev. Na terenu je neprekinjeno delovalo okoli 500 sodelavcev – 50 elektrogradbenih ekip in 50 ekip za identifikacijo napak, skupno pa 60 terenskih ekip, katerih glavni cilj je čimprejšnja ponovna vzpostavitev oskrbe z električno energijo.
Najtežje razmere v Halozah in na Pohorju
Moker sneg je pod svojo težo podiral drevesa in drogove, lomil daljnovode ter prekinjal električne in komunikacijske vode. Posebej zahtevno je bilo na težko dostopnih območjih Haloz in Pohorja, kjer je debela snežna odeja močno oteževala dostop do poškodovanih tras. V Šentilju je zaradi porušenega daljnovoda brez elektrike ostalo več naselij, podobne razmere so bile severno od Maribora.
Direktorica uprave Elektra Maribor Tatjana Vogrinec Burgar je poudarila, da so ekipe naredile vse, kar je bilo v njihovi moči. V zadnjih treh letih so v omrežje vložili skoraj trikrat več sredstev kot v preteklih obdobjih, vendar škoda še ni dokončno ocenjena, saj je bila prioriteta vzpostavitev napajanja in zagotavljanje varnosti na terenu.
Po njenih besedah so trenutno najzahtevnejša območja za popravila Maribor z okolico, območje Šentilja, Pohorje proti Hočam, Haloze na ptujskem koncu ter Slovenske gorice proti Lenartu. Cilj ekip je, da se še danes vzpostavi napajanje na srednjenapetostnem omrežju, kar bo omogočilo, da bo večina uporabnikov znova oskrbljena z električno energijo.
Aktivirana državna pomoč in agregati
Razmere si je v soboto na terenu ogledal tudi predsednik vlade Robert Golob. Obiskal je Šentilj in se nato udeležil sestanka koordinacijske skupine na sedežu Elektra Maribor v Mariboru. Po srečanju je poudaril, da prizadeti prebivalci ne bodo prepuščeni sami sebi ter da je država aktivirala strateške zaloge, predvsem agregate. Ocenil je, da gre za izredni naravni dogodek širših razsežnosti, ki ga lokalne službe same ne morejo odpraviti, odprava posledic pa bo ponekod trajala več dni, morda celo teden.
Pri sanaciji so poleg Elektra Maribor sodelovali tudi druga elektrodistribucijska podjetja, sistemski operater Eles, pripadniki civilne zaščite, prostovoljna gasilska društva ter pogodbeni izvajalci. Po podatkih Uprave RS za zaščito in reševanje so do sobote zabeležili 677 dogodkov, aktivirana so bila 203 gasilska društva, največ intervencij je bilo na območjih regijskih centrov za obveščanje Maribor, Ptuj, Murska Sobota, Slovenj Gradec in Celje.
Poveljnik Civilne zaščite RS Srečko Šestan je pojasnil, da so na prizadeta območja že v petek začeli dovažati agregate. V obtoku jih je bilo okoli 50, namenjeni pa so bili predvsem najbolj ranljivim skupinam, zdravstveni oskrbi na domu in ključnim institucijam. Ob tem je poudaril, da ni mogoče pričakovati, da bi vsak od več tisoč prizadetih prejel agregat, ter ljudi pozval k razumevanju in solidarnosti.
Cirkulane med najbolj prizadetimi
V občini Cirkulane je bila situacija posebej zahtevna. Po besedah županje Antonije Žumbar je bilo od 2370 kar okoli 2000 prebivalcev brez elektrike, od 300 do 400 ljudi pa je občasno ostalo tudi brez vode. Zaradi izpada domačega signala so bili deloma odvisni od signala hrvaškega operaterja, saj gre za obmejno območje. Gasilci iz Cirkulan ter sosednjih društev Stojnci in Nova vas so s pomočjo domačih podjetnikov odstranjevali podrta drevesa in čistili ceste, medtem ko je elektropodjetje poskušalo vzpostaviti vsaj delno oskrbo z elektriko.
Med prebivalci so se pojavila tudi vprašanja o neprejetih opozorilih prek sistema SI-Alarm. Generalni direktor Uprave RS za zaščito in reševanje Leon Behin je pojasnil, da sistem deluje, vendar se aktivira na podlagi ocene vodje intervencije na terenu. Premier Golob je ocenil, da SMS-obvestilo v tem primeru ne bi preprečilo škode, saj nihče ni mogel natančno predvideti, kje in v kakšnem obsegu bo prišlo do porušitev omrežja.