Napovedana celovita reforma sistema vzgoje in izobraževanja predvideva prehod na sodobno osemletno osnovno šolo, pri čemer naj bi sedanji prvi razred osnovne šole nadomestila obvezna vključenost šestletnih otrok v program za predšolske otroke. Kot pojasnjujejo na ministrstvu za izobraževanje, znanost in mladino (MIZM), naj bi se program pod vodstvom vzgojiteljic in vzgojiteljev izvajal v prostorih vrtca, lahko pa tudi v prostorih osnovne šole.
Takšna sprememba bo po besedah državne sekretarke Mojca Škrinjar zahtevala osvežitve predpisov na področju predšolske vzgoje in osnovnošolskega izobraževanja, vključno z zakonom o vrtcih in podzakonskimi predpisi, normativi za oddelke in strokovne delavce ter ureditvijo prostora in opreme, nadgraditi pa bo treba tudi kurikulum za vrtce.
Veliko prahu dviga načrtovana postopna uvedba brezplačnega vrtca za vse otroke, vključene v javne vrtce, zasebne vrtce s koncesijo in zasebne vrtce. Pri pripravi rešitev bo treba, kot je napovedala Škrinjarjeva, poleg načina financiranja zagotoviti tudi zadostne prostorske zmogljivosti in ustrezno število strokovno usposobljenega kadra.
Velike razlike v dinamiki razvoja otrok
Doktorica znanosti, profesorica za razvojno psihologijo in ena vodilnih raziskovalk predšolske vzgoje dr. Ljubica Marjanovič Umek predvideni prehod na osemletko in vstop šestletnikov v program za predšolske otroke, ki ju ministrstvo pripravlja v luči doseganja več znanja učencev in boljših dosežkov na raziskavi PISA, vidi kot zelo nepremišljeno potezo.
Po besedah Ljubice Marjanovič Umek se je treba zavedati, da se otroci med seboj močno razlikujejo in je dinamika njihovega razvoja različna: »Individualni razvoj se lahko pri nekaterih zgodi v treh mesecih, pri drugih v enem letu. To velja že za dojenčke: nekateri se prej naučijo hoditi in govoriti, a to še ne pomeni, da so boljši od tistih, ki za to potrebujejo več časa.«
Brez enoznačnih odgovorov
Raziskovalka je poudarila, da medtem ko pridejo nekateri otroci v šolo že elementarno opismenjeni, drugi za to potrebujejo dve leti. Izzive vidi v tem, da pojem opismenjevanja v naši državi ni jasno določen: »Otroci potrebujejo za branje in razumevanje kilometrino ter morajo ob koncu tretjega razreda brati tudi nekoliko daljša in zapletenejša besedila. Zelo pomembno pa se mi zdi tudi, kaj se z njimi zgodi kasneje: ali v šoli še vedno dovolj in sistematično berejo in ali tudi doma preberejo kakšno knjigo ali zgolj povzetek za domače branje. Glede tega je odprtih veliko vprašanj, na katera nimamo enoznačnih odgovorov. Smo v sivi coni, razmišljanje, da bi z osemletko dosegli višji rezultat v PISA, pa je zame domišljijsko.«
Sogovornica si, kot je povedala, težko predstavlja tudi napovedane brezplačne vrtce za vse: »Super, če se bo to res uresničilo, a bo morala država pred tem za vzgojo in izobraževanje nameniti precej večji delež bruto domačega proizvoda. Poleg tega sama osebno ne poznam nobene države v Evropi, kjer je vrtec za otroke brezplačen od njihovega vstopa do zaključka programa.«
Ljubica Marjanovič Umek je še poudarila, da je slovenski kurikul za vrtce med najsodobnejšimi v Evropi. Spomnila je, da so tudi raziskave iz nevroznanosti pokazale, da ima vrtec na otrokov razvoj in učenje največji pozitivni učinek ob otrokovi čimprejšnji vključitvi v dnevni program vrtca, ki ga je priporočeno obiskovati več let. Dejala je, da se krajši programi ne obnesejo in da tudi tako imenovana krajša mala šola, ki smo jo Slovenci poznali v osemdesetih letih, ni imela pravega učinka.
Brezplačni krajši programi za petletnike
Spomnimo, da so si na ministrstvu še poleti (ko še niso bili znani slabi rezultati slovenskih petnajstletnikov v mednarodni raziskavi znanja PISA 2025) za večjo vključenost otrok v predšolsko vzgojo prizadevali z načrtovanjem izvedbe krajših programov za petletnike, ki dotlej še niso obiskovali vrtca.
Na MIZM zatrjujejo, da je zakonska novost naletela na zelo pozitiven odziv tako vrtcev kot tudi občin – ustanoviteljic vrtcev, ki skupaj pripravljajo različne aktivnosti, kako opolnomočiti starše, ki se doslej še niso odločili za vključitev otroka v predšolsko vzgojo. MIZM bo v celoti financiralo stroške organiziranja krajšega programa v obsegu 240 ur, javni razpis pa naj bi bil objavljen še v tem mesecu.
Pa je omejeni projekt sploh izvedljiv skupaj z napovedano ukinitvijo devetletke in vnovično vpeljavo osemletke, v katero naj bi zopet vstopali sedemletniki? Na ministrstvu so nam odgovorili, da so krajši programi ena od sistemskih oblik programov predšolske vzgoje in ne zgolj projekt z omejenim rokom trajanja ter da njegovo izvajanje ni neposredno vezano na napovedane spremembe preoblikovanja devetletke.