Novoizvoljeni predsednik vlade mora v 15 dneh po izvolitvi v DZ vložiti listo ministrskih kandidatov, vsaka kandidatura na listi pa mora biti posebej obrazložena.
Glede na zakon o vladi, ki ga je sprejela nova koalicija, bo v Janševi ministrski ekipi 15 članov. Bodoči vladni partnerji kadrovskega razreza v javnosti še niso predstavili, Janša je po izvolitvi za mandatarja napovedal, da bodo pogovore o kadrovskem razrezu začeli v ponedeljek. Na zaprisego vlade pa računa najkasneje v dveh tednih.
Če bo torej prvak SDS sledil temu roku, bi lahko listo kandidatov v DZ vložil prihodnji teden. Če bo to storil v začetku tedna, pa bi lahko proti koncu tedna sledila že zaslišanja ministrskih kandidatov pred pristojnimi delovnimi telesi DZ. Tem se morajo namreč kandidati predstaviti najprej tri dni in najkasneje sedem dni po vložitvi predloga kandidatur.
Po predstavitvi predsednik delovnega telesa takoj, najkasneje pa v 48 urah, predsedniku državnega zbora in predsedniku vlade pošlje mnenje o predstavitvi predlaganega kandidata, ki ga je sprejelo delovno telo.
O imenovanju vlade poslanci glasujejo na seji DZ tako, da glasujejo o listi kandidatov za ministre kot celoti. Šteje se, da vlada nastopi mandat, če sta imenovani več kot dve tretjini ministrov, pri čemer se ne vštevajo ministri brez resorja. Zaprisego 16. slovenske vlade je v DZ torej pričakovati v prvi polovici junija.
Zakonski predlog za prenos žrtev prikritih grobišč na Žale
Na torkovi izredni seji bo DZ po skrajšanem postopku obravnaval predlog zakona o pokopu in spominu žrtev prikritih grobišč, ki so ga pripravili v SDS, Demokratih ter NSi, SLS in Fokusu. Z njim predlagajo, da bi 17. maj ponovno razglasili za nacionalni dan spomina na žrtve komunističnega nasilja. Ta dan so že razglasili maja 2022 v času takratne Janševe vlade, a so leto pozneje v času vlade Roberta Goloba spominski dan ukinili.
Obenem bi se po predlogu zakona posmrtni ostanki iz prikritih grobišč pietetno in trajno pokopali na pokopališču Žale v Ljubljani. Posledično pa bi iz zakona o vojnih grobiščih črtali člen, ki določa, da se osrednja kostnica postavi na območju Spominskega parka Teharje. Ljubljanski župan Zoran Janković temu predlogu nasprotuje, poudaril je, da so Žale namenjene prebivalcem mesta.
V Svobodi in Levici pa predlagateljem zakona očitajo izkoriščanje žrtev za politične namene in razdvajanje ljudi. Strinjajo se, da si žrtve zaslužijo pieteto in dostojen pokop. Spomnili pa so, da so prizadevanja za to potekala že v preteklosti in da s tega področja obstajata že dva zakona.
Predlog zakona o parlamentarni preiskavi
Na torkovi izredni seji pa poslance čaka tudi obravnava predloga zakona o parlamentarni preiskavi, ki so ga pripravili poslanci SDS ter trojčka NSi, SLS in Fokus. Predlog, ki ga bo DZ obravnaval po skrajšanem postopku, uvaja sodno varstvo v postopku parlamentarne preiskave z možnostjo tožbe v upravnem sporu. Omejuje pa možnost izpodbijanja akta o odreditvi preiskave pred ustavnim sodiščem. Po predlogu DZ tudi ne bi mogel odrediti preiskave o isti stvari, o kateri je že sprejel končno poročilo.
Predlagatelji menijo, da trenutna ureditev, sprejeta v prejšnjem sklicu DZ na predlog tedanje predsednice DZ Urške Klakočar Zupančič, "po svoji zasnovi prekomerno in nesorazmerno posega v učinkovitost parlamentarne preiskave kot ustavnega instituta". Po njihovem mnenju bi takšna ureditev lahko povzročila "bistvene zastoje pri ustanovitvi preiskovalne komisije in s tem oslabila samo jedro parlamentarne preiskave".
V Svobodi so medtem na predlog novele vložili več dopolnil. Z njimi predlagajo, da se iz predloga novele črta več ključnih rešitev.
Pri obeh zakonskih predlogih so opozicijske Svoboda, SD, Levica in Vesna nasprotovale obravnavi po skrajšanem postopku. A je DZ to odločitev potrdil na petkovi izredni seji, še pred glasovanjem o mandatarju.