Le nekaj minut po neuspešnem poskusu razrešitve predsednika državnega zbora Zorana Stevanovića se je parlament lotil še njegove podpredsednice. Toda medtem ko je bilo pri prvem glasovanju razmerje moči bolj ali manj pričakovano, je odločanje o Nataši Avšič Bogovič ponudilo precej tesnejši razplet; in po koncu se je odprlo vprašanje, kdo od poslancev vladajoče večine ni sledil predlogu za njeno razrešitev.
Predlog je v imenu skupine poslancev predstavil Andrej Kosi iz SDS. Avšič-Bogovičevi je očital, da je med vodenjem avgustovske izredne seje posegala v nastope poslancev, omejevala postopkovne predloge in pri tem uporabljala različna merila. »Pravilo ne more biti strogo za nasprotne in prožno za naše,« je poudaril. Nataša Avšič Bogovič je očitke zavrnila in poslance pozvala, naj pokažejo konkretno kršitev. Na podlagi magnetograma sporne seje je dokazovala, da je postopkovne predloge dovoljevala poslancem različnih političnih skupin. »Nevtralnost ne pomeni, da predsedujoči ne sme odločati – mora odločati,« je dejala.
Od poslovnika do »rdečih petk«
Razprava je hitro presegla meje poslovniškega spora. Nataša Sukič iz Levice je predlog razrešitve označila za »brutalni šovinistični obračun« in zamah z »disciplinskim kladivom po strokovni, nepopustljivi ženski«. Po njenem je bil edini greh Avšič-Bogovičeve, da je pri vodenju seje pokazala hrbtenico. Podobno je nastopila Tamara Kozlovič iz Svobode, ki je razpravo začela z besedami: »Planet Zemlja kliče.« Spomnila je na opazke o »damski kulturi«, »pocestniškem vedenju«, terapiji in pozabljenih tabletah, ki so jih bili poslanci v državnem zboru deležni v minulih mesecih. Vprašala je, ali je oster moški razumljen kot odločen, ostra ženska pa kot histerična in neprimerna za funkcijo. Na drugi strani je Andrej Poglajen iz SDS poslovnik primerjal z jedilnim listom, s katerega predsedujoči ne more izbirati le pravil, ki mu ustrezajo. Vodenje Avšič-Bogovičeve je povezal z »rdečimi petkami« iz prejšnjega mandata, razpravo o njenem spolu pa začinil z opazko o »deset tisoč spolih«.
Podporo razrešitvi so napovedali v SDS, poslanski skupini NSi, SLS in Fokusa ter Resnici. Leva opozicija – Svoboda, SD in Levica – ji je stopila v bran. Edini, ki svojega stališča niso predstavili, so bili Demokrati Anžeta Logarja. Njihov molk je bil toliko bolj opazen, ker je bilo že pred sejo jasno, da bo odločitev najverjetneje v njihovih rokah.
Dve nenavadno izpolnjeni glasovnici
Po tajnem glasovanju je postalo jasno, da Nataša Avšič Bogovič ostaja podpredsednica državnega zbora. Za njeno razrešitev je glasovalo 45 poslancev, 37 jih je bilo proti, dve glasovnici pa sta bili neveljavni. Na eni sta bili obkroženi obe možnosti, na drugi je bil narisan križec. Za razrešitev bi bilo potrebnih najmanj 46 glasov. Ker je bilo glasovanje tajno, odgovora ni mogoče dokazati, mogoče pa je sestaviti politični račun.
SDS ima 28 poslancev, poslanska skupina NSi, SLS in Fokusa devet, Resnica pa pet. Pod predlog za razrešitev se je podpisalo 41 poslancev – vsi poslanci SDS in skupine NSi, SLS in Fokusa ter štirje predstavniki Resnice. Med podpisniki ni bilo predsednika DZ in Resnice Zorana Stevanovića, vendar je vodja skupine Katja Kokot na seji napovedala podporo razrešitvi. Predlagatelji so tako lahko računali na 42 glasov. Skupaj s šestimi Demokrati bi jih imeli 48, dva več od potrebne večine. Dobili so jih 45.
Najpreprostejša razlaga vodi k Demokratom
Če so vsi poslanci SDS, NSi, SLS, Fokusa in Resnice glasovali tako, kot so napovedali, je razrešitev podprla samo polovica poslancev Demokratov. Preostali trije so bodisi glasovali proti, oddali neveljavno glasovnico ali je sploh niso prevzeli. Razdeljenih je bilo 84 od 90 možnih glasovnic. Po uradnem obvestilu DZ sta bila ves dan odsotna Luka Mesec in Tamara Vonta, zato sta bila med šestimi, ki glasovnice niso prevzeli. Kdo so bili preostali štirje, za zdaj ni znano. Med uradno napovedanimi odsotnimi ni bilo nobenega Demokrata.
To je najpreprostejša, ne pa tudi edina razlaga. Če podpore ni prispeval kdo izmed 42 napovedanih podpornikov, je lahko za razrešitev glasovalo več Demokratov. Zanesljivo je mogoče ugotoviti samo to, da najmanj trije iz bloka z možnimi 48 glasovi niso oddali veljavnega glasu za razrešitev.
Če ugibanje zožimo na Demokrate, je prvo ime Robert Potnik. Že med sestavljanjem vlade je poudarjal, da bi morala Slovenija dobiti širšo koalicijo z vsaj eno levosredinsko stranko, in ni skrival, da bi povsem desno vlado Janeza Janše težko podprl. Kot drugo mogoče ime se ponuja Franc Križan. Tudi sam je podpredsednik državnega zbora, zato bi lahko imel institucionalni razlog za nasprotovanje precedensu, po katerem bi večina zaradi vodenja ene seje razrešila predstavnico največje opozicijske skupine.
Podpredsednik DZ iz SDS Danijel Krivec je po glasovanju zatrdil, da je koalicija enotna, špekulacije o ravnanju posameznikov pa označil za neumne in nepotrebne. Dan pozneje, torej včeraj, pa je vodja Demokratov Elena Zavadlav Ušaj dejala, da so glasovali »enotno in vsak po svoji vesti«, svojega glasu pa ni razkrila. Toda rezultat dopušča tudi drugačno razlago: da se je koalicija uskladila prav o tem, da predlog dobi 45 glasov in pade za las. Če je bilo tako, je Avšič-Bogovičeva, kot je dejal Andrej Kosi, dobila rumeni karton, večina pa ni porušila običaja, po katerem eno podpredsedniško mesto pripada največji opozicijski skupini. Po dnevu, v katerem so skoraj vse poslanske skupine povedale bistveno več, kot bi bilo treba, je bil najzgovornejši prav molk Demokratov.