Darsu in njegovemu pogodbenemu partnerju Intermaticu pri projektu sekcijskega merjenja hitrosti že močno teče voda v grlo. Dobavitelj ključne opreme, podjetje MacQ, mora najpozneje do ponedeljka dopolniti dokumentacijo za odobritev tipa merila. Ponovnega odlašanja si vpleteni ne morejo več privoščiti.

Intermatic se je s pogodbo zavezal, da bo Darsu najpozneje do 27. marca izročil ustrezno overjene in certificirane naprave. Če mu spodleti, podjetju grozi denarna kazen. Dars brez overjenega merilnika ne bo mogel zagnati že večkrat napovedanega nadzora hitrosti vožnje na štirih avtocestnih odsekih.

Urad je v sredo dobil pravice za preizkušanje merilnika, vendar njegovi uslužbenci nato niso mogli do naprave. Izkazalo se je, da stoji v varovanih prostorih Darsa, v katere niso mogli vstopiti.

Urad RS za meroslovje se z merilnikom hitrosti iCar5 ne srečuje prvič. Prvo (neustrezno) vlogo za odobritev tipa je vložil Intermatic in urad je po postopku med decembrom 2023 in marcem 2025 ugotovil, da naprava ni primerna za uradne meritve v Sloveniji. Novo vlogo je 10. junija lani vložil njen proizvajalec MacQ. Svoje obveznosti bi morali Belgijci izpolniti že do 1. oktobra lani, nakar jim je urad najprej odobril 90-dnevno, nato še dodatno 30-dnevno podaljšanje roka. Ta se izteče v ponedeljek, 23. februarja.

Jedro zapleta tiči v tem, da so Belgijci predložili merilnik z drugačno različico programske opreme, kot je navedena v priloženem poročilu nizozemskega meroslovnega urada NMi. Vlagatelj bi zato moral pridobiti izjavo nizozemskega organa, da te spremembe ne vplivajo na natančnost merjenja in morebitne napake. »Če pride do takšne spremembe, priloženi dokumenti nimajo dokazne vrednosti, saj ne moremo z zahtevano gotovostjo trditi, da sistem deluje popolnoma enako kot preizkušen,« Dnevniku pojasnjuje urad. MacQ jim je v zadnjih mesecih sicer posredoval več dopolnil, vendar niti zadnja niso odpravila dvoma o skladnosti merilnika s pravilnikom. Urad je 11. februarja podjetje ponovno pozval k dopolnitvi, manjkajoče dokumentacije do danes ni prejel.

Sklicujejo se na nizozemski dokument

Intermatic je v odgovoru na Dnevnikova vprašanja zatrdil, da je MacQ že izpolnil zahteve urada in da je testni sistem na odseku Vrhnika–Logatec vzpostavljen. »Trenutno poteka usklajevanje med Darsom in uradom glede dostopa do programske opreme in terminov za izvedbo testov, ki so pogoj za izdajo tipske odobritve. Vzporedno izvajamo tudi aktivnosti za vzpostavitev sistema na preostalih treh odsekih,« so sporočili in dodali, da MacQ že razpolaga z ustreznimi tujimi odobritvami, med drugim pri nizozemskem uradu NMi.

Urad se je že odzval na slednjo navedbo. »Merilnik hitrosti nima odobritve tipa na Nizozemskem,« so pojasnili za portal Žurnal24 in opozorili, da se ta dokument v javnosti napačno interpretira. Ne gre namreč za certifikat o odobritvi tipa, temveč zgolj za preizkusno poročilo, na podlagi katerega je bil tip odobren v Belgiji. Ključen dejavnik s tem v zvezi je ta, da belgijska zakonodaja pravice voznikov ščiti precej manj kot slovenska. Pri nas sme v laboratoriju izmerjena hitrost odstopati od dejanske le za odstotek, na terenu za tri. V Belgiji so v laboratoriju dovoljena odstopanja od treh do desetih odstotkov, na terenu med šest in 30 odstotki (odvisno od hitrosti vožnje).

Predstavniki urada pred zaklenjenimi vrati Darsa

Če bo urad do ponedeljka vendarle prejel ustrezne papirje, sledi preizkus na terenu. Čeprav je MacQ obljubljal delujoč testni sistem že oktobra, so to obveznost izpolnili šele 5. februarja. Urad je v sredo dobil pravice za preizkušanje merilnika, vendar njegovi uslužbenci nato niso mogli do naprave. Izkazalo se je, da stoji v varovanih prostorih Darsa, v katere niso mogli vstopiti. Tako niso mogli opraviti identifikacije merila, ki vključuje pregled programske opreme, kamer in nastavitev merjenja.

Ker niso prejeli niti vzorčnih meritev, so v četrtek opravili terenski ogled. »Ugotovili smo, da sta na odseku nameščeni po ena kamera v vstopni in izstopni točki med prehitevalnim in voznim pasom, vendar odsevni trakovi, kot zahteva pravilnik za meroslovne zahteve za merilnike hitrosti v cestnem prometu, niso nameščeni,« so pojasnili za Dnevnik. MacQ bodo zato obvestili, da ni ustrezno pripravil vzorca merilnika. Preverjanje se bo nadaljevalo šele po odpravi pomanjkljivosti.

Če bo podjetju MacQ uspelo pridobiti certifikat in bo Intermatic pravočasno končal svoje delo, bo imel nato dva meseca časa za izpolnitev vseh pogojev za izdajo potrdila o prevzemu. V tem času mora sistem uspešno prestati preizkus samodejnega branja registrskih tablic in komisijski pregled ob sodelovanju zunanje neodvisne institucije. Zatem bo imel Intermatic na voljo še štiri mesece za pridobitev potrdila o izvedbi.

Meritve dokazano izboljšajo prometno varnost

Vzpostavitev sekcijskega merjenja hitrosti je predvidena na štirih avtocestnih odsekih: na avtocesti A1 Šentilj–Koper na območju trojanskih predorov v smeri Maribora, na avtocesti A2 Karavanke–Obrežje na območju višnjegorskega klanca v smeri Novega mesta, na avtocesti A2 Karavanke–Obrežje med priključkoma Ljubljana Brod in Vodice v smeri Kranja ter na avtocesti A1 Šentilj–Koper med priključkoma Logatec in Vrhnika v smeri Ljubljane.

»Sistem odsekovnega merjenja hitrosti je v številnih evropskih državah že uveljavljen in dokazano prispeva k večji prometni varnosti v smislu znižanja povprečnih in maksimalnih hitrosti ter k bolj enakomernemu in pretočnemu prometu, kar posledično pomeni manj zastojev,« poudarjajo v Intermaticu.

Tisoč evrov kazni za vsak dan zamude

Dars je javno naročilo za vzpostavitev in vzdrževanje sekcijskega merjenja oddal januarja 2024. Pogodbena vrednost znaša slabih 530.000 evrov z DDV. Razpisni pogoji niso zahtevali slovenskega certifikata, zadoščala je le vloga, oddana pri uradu za meroslovje. Intermatic mora do 24. marca zaključiti vsa dela in pridobiti vso dokumentacijo, Dars lahko za vsak dan zamude zaračuna 1059 evrov kazni, skupna kazen pa ne more preseči desetih odstotkov pogodbene vrednosti.

Priporočamo