Avgusta 2018 je v vladi Mira Cerarja začela delovati Slovenska čebelarska akademija (SČA), ki naj bi svet ozaveščala o pomenu čebel ter pripomogla k odpravi lakote in revščine v državah v razvoju, so si zamislili njeni predlagatelji na čelu s tedanjim kmetijskim ministrom Dejanom Židanom. Toda vlada Roberta Goloba je z novelo zakona o kmetijstvu akademijo ukinila. Na ministrstvu za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano (MKGP) so za Dnevnik pojasnili, da so to storili zato, ker je prenos znanja v čebelarstvu preveč razpršen. V noveli zakona o kmetijstvu so posebej opredelili sistem znanja in inovacij AKIS, prek katerega naj bi tudi tovrstno znanje prenašali bolj usklajeno.
Tri predstojnice v sedmih letih
SČA je bila sprva organizacijska enota Kmetijskega inštituta Slovenije (KIS), z novelo zakona o kmetijstvu pa so jo leta 2022 preoblikovali v triletni program vsebin neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva. V dobrih sedmih letih je imela tri predstojnice. Prva je bila Damjana Grobelšek, ki se zdaj poteguje za generalno direktorico uprave za varno hrano, veterinarstvo in varstvo rastlin. »Želim si, da bi bila akademija čez deset let ponos tako Sloveniji kot tujini,« je Grobelškova dejala ob prvi obletnici delovanja SČA, leto kasneje pa se je kot njena predstojnica že poslovila. Nasledila jo je Ariana Ferfila, njo pa Valentina Cvjetković.
Že leta 2020 je takratni kmetijski minister Jože Podgoršek naročil revizijo poslovanja SČA, da bi preverili, ali sledi ciljem, zaradi katerih je bila ustanovljena. Podgoršek nam je včeraj dejal, da je revizija pokazala, da akademija ni dosegala pričakovanih rezultatov. Sledila je sprememba zakona o kmetijstvu, s katero so od neposrednega imenovanja nosilca SČA (to je bil KIS) prešli na javni razpis za vodenje čebelarske akademije. MKGP je javni razpis za izbiro izvajalca neformalnega izobraževanja na področju čebelarstva za obdobje od 1. januarja 2023 do 31. decembra 2025 objavilo jeseni 2022, torej v času vlade Roberta Goloba. Za vodenje akademije je znova izbralo KIS, z začetkom leta 2026 pa se mu je z ukinitvijo SČA zahvalilo za sodelovanje.
MKGP je akademiji namenilo blizu 700.000 evrov
Iz MKGP so nam sporočili, da so v letih 2018–2025 za neformalno izobraževanje v čebelarstvu oziroma za delovanje SČA po pogodbah med MKGP in KIS namenili 698.000 evrov. Po podatkih KIS je ta znesek nižji – 634.820 evrov. Akademija je po navedbah KIS denar pridobivala tudi s projektnimi prijavami na Čebelji sklad, na razpise za izvajanje humanitarnih in razvojnih projektov, na evropske razpise ter s strateškim trženjem in promocijo izobraževalnih seminarjev. Na tak način je v letih od 2018 do 2025 dodatno pridobila 282.992 evrov.
Že leto pred iztekom triletnega programa (ta se je končal 31. decembra lani) je KIS pozval MKGP k ureditvi statusa čebelarske akademije. »Na podlagi dotedanjega dela, rezultatov in učinkov ter povpraševanja po nadaljevanjem sodelovanju smo pisno predlagali delovanje in izvajanje aktivnosti programa SČA na način, ki bo omogočil stabilno načrtovanje aktivnosti, nadaljnji razvoj izobraževalnih programov in dodatno krepitev mednarodnega sodelovanja na področju čebelarstva. Ministrstvu smo posredovali informacije o tekočih projektih SČA in potencialnih novih partnerstvih,« so za Dnevnik pojasnili na KIS.
Ukinitev brez obrazložitve
O napovedani ukinitvi SČA se je želelo vodstvo KIS pogovoriti s kmetijsko ministrico Matejo Čalušić in z osebjem na ministrstvu, odgovornim za čebelarstvo. »Kljub številnim pozivom sestanka ni bilo,« so poudarili, na vprašanje, s čim je MKGP utemeljilo ukinitev akademije, pa so odgovorili: »Podrobne utemeljitve nismo prejeli, le splošno obrazložitev, da financiranje in nadaljevanje aktivnosti programa SČA v spremembi zakona o kmetijstvu nista predvideni.«
Na KIS menijo, da je akademija ustrezno opravljala naloge, zaradi katerih je bila ustanovljena, predvsem prenos znanja v tujino. SČA je, tako KIS, v sedmih letih vzpostavila široko mrežo sodelovanja z različnimi mednarodnimi partnerji iz več kot tridesetih držav in izpeljala preko štirideset projektov, tudi izobraževalne programe v tujini, spletne seminarje za čebelarje Severne Amerike, organizirala je strokovna usposabljanja za čebelarje, strokovnjake in predstavnike institucij iz Evrope, Afrike in Azije. SČA s prenosom znanja o čebelarjenju na žrtve min v Bosni in Hercegovini šesto leto zapored sodeluje z ITF – Ustanovo za krepitev človekove varnosti (prej Fundacija za razminiranje in pomoč žrtvam min). Dejavna je tudi pri prenašanju čebelarskega znanja na ženske v podsaharski Afriki … SČA trenutno izvaja sedem mednarodnih projektov, ki jih še mora dokončati. Njena predstojnica Valentina Cvjetković je za Dnevnik poudarila, da so na podlagi dosedanjih rezultatov in tudi na podlagi povpraševanja ocenili, da je smiselno, da akademija delo nadaljuje, toda zakonske podlage za to od 1. januarja letos ni več.