Dostavljalci Wolta Slovenija so z nedavno stavko opozorili na nevzdržne delovne pogoje, netransparentno plačilo, pomanjkanje dialoga z delodajalcem ter na dejstvo, da vlada še ni pripravila zakona, s katerim bi v slovenski pravni red prenesla evropsko direktivo o platformnem delu.
Da so razmere na področju platformnega dela slabe, ugotavljajo tudi v sindikatih. »Delavci, ki opravljajo platformno delo, ga opravljajo v največji meri prek s. p.-ja, nekaj tudi prek študentske napotnice, torej prek dveh izredno prekarnih oblik dela, zaradi česar nimajo polnega dostopa do delavskih in socialnih pravic,« pravi Mojca Žerak, predsednica sindikata Mladi plus.
V sindikatu KS 90 ugotavljajo, da se pod krinko tehnološkega napredka in novih poslovnih modelov vse izraziteje odpirajo vprašanja socialne varnosti, dostojnega plačila, varnosti pri delu in dejanskega položaja ljudi, ki opravljajo delo prek digitalnih platform. »Trenutna zakonska ureditev ni dovolj prilagojena posebnostim in novostim, ki smo jim priča kot posledici novih tehnologij in poslovnih modelov, zato bi jo bilo treba posodobiti in nagraditi, in sicer na način, da bo čim bolj prilagojena tudi prihodnjim pričakovanim spremembam na trgu dela,« meni predsednik Pergama Jakob Počivavšek.
Mrtva črka na papirju
Po veljavni zakonodaji se v Sloveniji za opravljanje platformnega dela uporablja zakon o delovnih razmerjih, ki določa, da delovno razmerje obstaja, kadar so izpolnjeni njegovi zakonski elementi, ne glede na formalno obliko pogodbe. Čeprav v teoriji problema torej sploh ne bi smelo biti, v sindikatu Mladi plus ugotavljajo, da je brez dobrega nadzora vsak zakon samo mrtva črka na papirju.
»Prikritih delovnih razmerij, ko torej nekdo dela prek s. p.-ja ali v drugih atipičnih oblikah dela, čeprav njegovo delo vsebuje vse elemente delovnega razmerja, je pri nas ogromno. Načeloma to pade pod pristojnost inšpektorata za delo, ki pa je kadrovsko močno podhranjen, hkrati pa lahko to kršitev reši samo za naprej, torej izda odločbo, da mora delodajalec takega delavca zaposliti, ne odpravi pa krivic za nazaj. Delovno razmerje za nazaj in povrnitev vsega, za kar je bil oškodovan, torej za regres, plačani dopust, plačilo prispevkov …, lahko delavec uveljavlja le po sodni poti, ki pa ni enostavna – postopki so dolgotrajni in dragi,« pravi Žerakova.
Ob tem dodaja, da obstaja pri platformnem delu še dodatna težava. »Delo organizira in nadzira algoritem, računalniški program, in ne človek. Ker gre za novo obliko organizacije dela, kjer je šef algoritem, je veliko težje dokazati nadzor kot element delovnega razmerja. »Za dokazovanje elementa nadzora na sodišču bi potrebovali najprej dostop do algoritmov platform, ki jih seveda skrivajo, češ da gre za poslovno skrivnost, in pa posebej usposobljene sodne izvedence, ki bi sploh znali razbrati iz računalniškega programa oziroma kode, kaj točno ta počne, na kak način izvaja nadzor,« pojasnjuje predsednica sindikata Mladi plus.
»Nujen premik v smeri zaščite platformnih delavcev«
EU je ugotovila, da pri opravljanju platformnega dela pravila iz splošne pravne regulacije niso zadostna, zato je bila oktobra 2024 sprejeta direktiva o platformnem delu, s katero želi izboljšati delovne pogoje in varstvo osebnih podatkov oseb, ki opravljajo delo prek digitalnih platform. Direktiva, ki mora biti v nacionalni pravni red držav članic prenesena do 2. decembra, obravnava predvsem tri ključna področja: zagotovitev pravilnega zaposlitvenega statusa oseb, ki opravljajo platformno delo, tudi z uvedbo učinkovite izpodbojne pravne domneve o obstoju delovnega razmerja, določitev novih pravic oseb, ki opravljajo platformno delo, v zvezi z algoritmičnim upravljanjem ter povečanje preglednosti v zvezi s platformnim delom.
»V ZSSS implementacijo direktive o platformnem delu vidimo kot nujen premik v smeri zaščite platformnih delavcev, po drugi strani pa kot priložnost, da se določeni njeni vidiki in rešitve v slovensko zakonodajo prenesejo na način, ki bo zaščitil in izboljšal položaj vseh delavcev. Zaradi tega po našem mnenju zgolj implementacija minimalnih zahtev iz direktive ni zadostna, ampak se morajo nekatera pravila, ki jih prinaša, predvsem glede algoritmičnega upravljanja, uveljaviti za vsa delovna razmerja,« pojasnjuje Matija Drmota, izvršni sekretar Zveze svobodnih sindikatov Slovenije (ZSSS).
Posebej je po njegovem mnenju pomembna domneva delovnega razmerja z obrnjenim dokaznim bremenom. »V stališču, ki izhaja iz posveta ZSSS na temo implementacije direktive, je izpostavljena tudi možnost vzpostavitve evidence atipičnih oblik opravljanja dela, v katero bi se prek uveljavitve obrnjenega dokaznega bremena vpisovali opravljanje dela na podlagi atipičnih oblik dela in razlogi, ki v posamičnem primeru utemeljujejo izključitev elementov delovnega razmerja. S tem bi se vzpostavil učinkovit nadzor nad pravilom, da se mora delo opravljati na podlagi pogodbe o zaposlitvi, če ima opravljanje dela vse elemente delovnega razmerja, ter da je delodajalec tisti, ki bi moral dokazati, da ti elementi ne obstajajo,« pravi Drmota.
V ZSSS pričakujejo tudi ureditev lažjega sindikalnega in drugega organiziranja delavcev v platformni ekonomiji, ki so zaradi specifik opravljanja svojega dela bolj »atomizirani« in se zaradi tega težje povezujejo ter organizirajo, posledično pa so bolj izpostavljeni nevarnosti zlorab.
Kazni morajo biti odvračalne
V sindikatu Mladi plus menijo, da zakon ne sme uvajati kakšnih novih, vmesnih delovnopravnih statusov z omejenimi pravicami, temveč mora ohraniti jasno razlikovanje med zaposlenimi in samozaposlenimi. »Če torej obstajajo dejstva, da platforma daje delavcem navodila in nad njimi izvaja nadzor, morajo biti delavci redno zaposleni, razen če lahko platforma dokaže, da so samostojni podjetniki, za katere ne velja element nadzora, in dela ne opravljajo po njihovih navodilih,« opozarja Žerakova.
Novi zakon mora po njenih besedah zagotoviti tudi solidarno odgovornost platform v podizvajalskih verigah. »Konkretno to pomeni, da tudi če delavci delo opravljajo prek posrednikov, na primer agencij, je platforma še vedno odgovorna zanje. Prav tako je ključno, da se uvedejo dovolj visoke, z višino prihodkov platform povezane kazni, ki bodo dejansko odvračale od kršitev, ne pa da bodo kazni tako nizke, da bo platformam ceneje kršiti zakon kot delavcem zagotoviti pravice. Pomembna je tudi učinkovita zaščita delavcev pred povračilnimi ukrepi, kot so zmanjševanje števila dodeljenih naročil, slabše ocene ali okrepljen nadzor zaradi uveljavljanja njihovih pravic,« pravi.
Ministrstvo: Predlog zakona je v pripravi
Na gospodarskem ministrstvu so povedali, da postopek priprave zakonskih predlogov za prenos direktive v slovenski pravni red še poteka. Osnutek zakona naj bi bil pripravljen novembra, zatem pa bi ga najprej posredovali v obravnavo ekonomsko-socialnemu svetu (ESS). »Glede na to, da je nadaljnji potek zakonodajnega postopka odvisen tudi od usklajevanj in obravnave na pristojnih organih, konkretnih rokov za zaključek posameznih faz postopka v tem trenutku ni mogoče napovedati,« so dejali na ministrstvu.
Zagotovili so, da bo s prenosom direktive opravljanje dela prek digitalnih platform v Sloveniji posebej pravno urejeno, pri čemer bodo upoštevane posebnosti takšnega načina dela. Ključne rešitve bodo usmerjene v zagotavljanje pravilnega zaposlitvenega statusa oseb, ki opravljajo platformno delo, tudi z uvedbo učinkovite izpodbojne pravne domneve o obstoju delovnega razmerja ter v zagotavljanje večje preglednosti algoritmičnega upravljanja in varstva osebnih podatkov, so še pojasnili.
