Cene življenjskih potrebščin so bile junija na letni ravni višje za 3,6 odstotka, medtem ko je bila inflacija junija lani 2,2-odstotna. Najbolj, za kar 9,9 odstotka, so se v zadnjem letu zvišale cene v skupini stanovanje, voda, električna energija, plin in druga goriva, za okoli pet odstotkov pa so sledile podražitve v zdravstvu, pri alkoholnih pijačah in tobaku, v skupini prevoz ter pri rekreaciji, športu in kulturi, je konec junija sporočil Statistični urad RS (Surs).
Letna rast cen, merjena s harmoniziranim indeksom cen življenjskih potrebščin, ki se uporablja za primerjave v EU, je bila junija 3,7-odstotna, kar je več od evropskega povprečja. V Evropski monetarni uniji (EMU) so cene porasle za 3,2 odstotka, v EU pa za 3,3 odstotka. Po oceni Urada za makroekonomske analize in razvoj (Umar) je najpomembnejši razlog za nadpovprečno inflacijo v Sloveniji rast cen energije. Te so se v Sloveniji na letni ravni zvišale za kar 17,1 odstotka, v EMU pa za 10,8 odstotka. Poleg podražitev v zadnjih mesecih je tako visoka rast cen energije po pojasnilih Banke Slovenije tudi posledica tega, da so zlasti cene naftnih derivatov v enakem obdobju lani upadale. Nekoliko bolj kot v povprečju evropskih držav so se v Sloveniji podražile tudi cene storitev.
Po najnovejših napovedih naj bi inflacija v Sloveniji letos znašala okoli 3,6 odstotka, v letu 2027 pa pa naj bi upadla na 2,5 odstotka. Rast cen v evroobmočju naj bi bila nižja in naj bi letos znašala 3, prihodnje leto pa 2,3 odstotka,
Inflacijo krojijo cene nafte
Na Umarju pravijo, da letošnjo inflacijsko dinamiko krojijo predvsem gibanja cen nafte, ki so posledica geopolitičnih razmer in velike negotovosti na Bližnjem vzhodu. Pred napadi ZDA in Izraela na Iran je bila cena nafte brent okoli 70 ameriških dolarjev za sodček, v času največjih napetosti od marca do maja je presegla 110 dolarjev, po (začasnem) sporazumu med Iranom in ZDA pa se je v začetku julija ponovno spustila proti 70 dolarjem za sodček. V zadnjih dneh cena nafte zaradi ponovnih spopadov ponovno narašča.
Poleg vojne na Bližnjem vzhodu vplivajo na višjo inflacijo v Sloveniji tudi nižja lanska osnova, povezana s preteklimi ukrepi pri cenah električne energije, in podražitve trdih goriv. Na uradu pričakujejo, da se bodo v prihodnjih mesecih nekoliko bolj dražile storitve, medtem ko bodo cene hrane rasle počasneje kot lani.
Na dinamiko inflacije v drugi polovici leta lahko po oceni Umarja vpliva tudi morebitna uveljavitev zakona o interventnih ukrepih, ki je trenutno v presoji na ustavnem sodišču. Če bi se to zgodilo, bi bila inflacija zaradi predvidenega znižanja DDV za osnovni nabor živil in nekatere druge izdelke ter možnosti ukrepanja na področju DDV za omilitev dviga cen energentov lahko nekaj desetink odstotnih točk nižja, pri čemer pa menijo, da se znižanje ne bo v celoti preneslo v cene. Na okrepljene inflacijske pritiske se je sicer že junija odzvala Evropska centralna banka (ECB) z zvišanjem obrestnih mer, kar je prva zaostritev denarne politike po septembru 2023.
Cene storitev naj bi še naraščale
Na Banki Slovenije ocenjujejo, da bo rast cen energentov ostala povišana tudi v nadaljevanju leta. Po njihovih pričakovanjih bo njihova medletna rast letos dosegla 11,1 odstotka. Na višje cene energentov naj bi vplivale tudi cene elektrike in z njo povezane spremembe pri obračunavanju omrežnine in izteka 50‑odstotnega znižanja prispevka za zagotavljanje podpor proizvodnji električne energije iz obnovljivih virov energije ter v soproizvodnji z visokim izkoristkom (prispevek OVE+SPTE).
Inflacijo poleg cen energentov poganjajo tudi podražitve storitev; te so na letni ravni višje za 3,9 odstotka. Na rast cen storitev, ki pri podobnih ravneh vztraja že vse od konca leta 2024, vplivata predvsem domače povpraševanje in visoka rast stroškov del. Po oceni Banke Slovenije se bodo storitve letos podražile za 4,2 odstotka.
Rast cen hrane, ki je bila lani 4,9-odstotna, naj bi se letos upočasnila na 1,9 odstotka. Znižanje na Banki Slovenije pripisujejo zlasti učinku osnove, ki izhaja iz lanskih vztrajnih tekočih podražitev. Hitrejšo umiritev cen hrane bodo po njihovi oceni preprečevale višje cene energentov, gnojil in prehrambnih surovin ter rast stroškov dela. V skladu s tem pričakujemo, da se bodo cene hrane znova občutneje povečale v letih 2027 in 2028, in sicer za 4 oziroma 3,3 odstotka.
Kovač: Interventni zakon bi še spodbudil inflacijo
Bogomir Kovač z ljubljanske ekonomske fakultete ugotavlja, da se inflacijski trend nadaljuje ter predstavlja kombinacijo stroškovnih učinkov in povečanja povpraševanja. »Osrednji pospeševalci ostajajo nespremenjeni – dvig plač in novi pritiski na energetskem trgu. Skratka, vsi domači in zunanji pogoji spodbujanja inflacije ostajajo in se vgrajujejo v inflacijska pričakovanja. Katera struktura dobrin bo najbolj prizadeta? Hrana, storitve, energetika …« ocenjuje Kovač.
Manevrski prostor vlade je po njegovih besedah omejen. »Inflacija je monetarno v domeni ECB in politike obrestnih mer, ki so se z zamikom vendarle zvišale. Na domačem terenu pa so potrebni blažitev cenovnih šokov s trošarinami pri energentih, usmerjanje fiskalnih izdatkov v investicijsko dejavnost, skrb za likvidnost, konkurenčnost, izvoz,« pravi. Po Kovačevem mnenju sta sicer v teh časih najpomembnejša predvidljivost in umirjanje ukrepov domačih ekonomskih in razvojnih politik, s katerimi bi povrnili zaupanje in na tak način posredno zniževali inflacijska pričakovanja. »Omejiti je treba sistemske vzroke za dvigovanje cen, ki je rezultat nezaupanja v nove brezglave ekonomske politike. Interventni zakon in nove improvizacije vlade delujejo antistabilizacijsko in zato inflacijsko,« opozarja Kovač.
Tajnikar: Bolj kot inflacija nam grozi nizka gospodarska rast
Po mnenju Maksa Tajnikarja z ljubljanske ekonomske fakultete ni nevarnosti, da bi inflacija podivjala. »Inflacijo v Sloveniji oblikujeta dve determinanti, ki pa delujeta v nasprotni smeri. Po eni strani nanjo delujejo stroškovni pritiski, ki so vezani na visoko, več kot 7-odstotno letno rast plač. Poleg tega gre za stroške energije in nekaterih materialov, pa po svoje tudi za stroške v kmetijstvu, gradbeništvu in prometu. Ti stroški so lahko povzročitelji stroškovne inflacije, ki pa bi lahko prišla do izraza le, če bi obstajalo presežno povpraševanje. Ker pa je povpraševanje na slovenskih trgih že drugo leto zapovrstjo skromno, tudi cene ne morejo rasti,« ocenjuje Tajnikar.
Stroškovni pritiski se sicer po njegovih besedah sicer po različnih sektorjih izražajo na različne načine. »Tam, kjer višje plače in investicije dajejo večje povpraševanje, se lahko pokažejo tudi v višji rasti cen. Gre za hrano in pijačo, energijo, zdravstvo in finančne storitve, v zadnjem času tudi za prevoz. Tržnica z domačo predelavo se napaja iz višjih plač, obrestne mere in cene bančnih storitev nepretrgoma rastejo, pri stanovanjskih nakupih povečujejo cene šibka konkurenca in stroški gradnje, ob šibki ponudbi se še kar naprej dražijo tudi zdravstvene storitve v tržnem delu zdravstva,« pravi Tajnikar.
Medtem ko omenjeni dejavniki stroškovne inflacije po njegovih besedah ne vplivajo veliko na inflacijo, pa je veliko večji njihov vpliv na gospodarsko rast. »Če se višji stroški ne morejo izraziti v višjih cenah, se namreč kažejo v zmanjšanju obsega gospodarske dejavnosti. Trg delovne sile je tako izpraznjen, da po eni strani onemogoča višjo gospodarsko rast, po drugi strani pa se z rastjo plač krepi stroškovni pritisk, ki tudi zavira gospodarsko rast. Zato je Slovenija v tem trenutku manj ogrožena z inflacijo in bolj prizadeta z nizko gospodarsko rastjo,« pravi Tajnikar, ki ocenjuje, da letos v Sloveniji ni mogoče pričakovati rasti BDP, višje od 1,5 odstotka. Država ima po njegovem mnenju le malo politik, ki bi lahko zaustavljale inflacijo. »Vsako spodbujanje gospodarske rasti lahko inflacijo le okrepi,« opozarja Tajnikar.