V razpravi so nekatere probleme po njihovem mnenju tudi pomanjkljivega zakona še dodatno pojasnili. Komisija je sklenila vladi priporočiti, naj se opredeli do težav, ki spremljajo uresničevanje zakona o izbrisanih, in razmisli, kaj še storiti, da bi zares odpravili posledice izbrisa iz registra ter popravili krivice. Proti temu sklepu so glasovale (vse) tri poslanke SDS.
Sklep, ki je bil sprejet v razmerju 4:3 - opoziciji se je tokrat pridružila tudi članica komisije iz Državljanske liste -, ponazarja tudi vsebino razprav. Novi notranji minister Vinko Gorenak je najprej postregel s podatki, da je bilo na podlagi omenjenega zakona s strani "tako imenovanih izbrisanih" vloženih samo 229 prošenj za izdajo dovoljenja za stalno prebivanje in 101 prošnja za izdajo posebne odločbe za obdobje za nazaj. Vse upravne enote so izdale 59 dovoljenj za stalno prebivanje, 83 prošnjam ni bilo ugodeno, o 87 prošnjah pa še ni bilo odločeno. Izdanih je bilo 52 posebnih odločb po uradni dolžnosti in 74 posebnih odločb na prošnjo stranke, 10 prošnjam ni bilo ugodeno, o 17 prošnjah pa še ni odločeno. Gorenak je ob tem napovedal, da ne načrtuje nobenih ukrepov, s katerimi bi izbrisanim olajšal reševanje težav. Sploh pa ne misli hoditi po svetu in izbrisane prepričevati, naj vložijo prošnjo za povrnitev statusa. Gorenak je odgovornost, da se problemi izbrisanih rešujejo tako dolgo, preložil na "leve vlade, ki so vladale 14 let".
Nekdanja predsednica, zdaj pa članica komisije za človekove pravice Eva Irgl (SDS) je ob kritikah na račun prejšnje notranje ministrice Kresalove, ki da se je z zakonom o izbrisanih šla zgolj "poceni piar", ponovila znano stališče SDS, da so si pred dvajsetimi leti imeli vsi možnost urediti status, vendar so nekateri "zaradi kalkuliranja držali figo v žepu" in si statusa niso uredili. Če je bila ob izbrisu morda komu storjena kakšna krivica, kar je treba ugotavljati za vsakega izbrisanega posebej, mora država to urediti. Predsednici komisije Tamari Vonta (PS) je Irglova poočitala, da bi komisija lahko namesto z izbrisanimi delo začela s težavami delavcev Vegrada, ki nimajo niti za osnovno preživetje, Zoranu Jankoviću pa, da si je s Stožicami zgradil spomenik, čeprav je "tam marsikdo izgubil življenje". V teh primerih, je nadaljevala Irglova, se Mirovni inštitutu ni odzval. Inštitutu je glasno zamerila tudi, da se v prejšnjem mandatu, ko je ona vodila to komisijo, na njena vabila ni odzival. Kritizirala je tudi medije, ker so to prvo sejo o izbrisanih pozorno spremljali, pri zadevah iz časa njenega predsedovanja komisiji pa ni bilo nikogar. Dobila je nekaj pojasnil. Med njimi pripombi Tamare Vonta, da bodo v komisiji obravnavali tudi težave Vegradovih delavcev in da medijem komisija ne more nič ukazovati.
