V prejšnji vladi so želeli financiranje nevladnih organizacij narediti »bolj transparentno, zakonito«, je Hojs povedal ob robu spominske slovesnosti ob obletnici smrti politika Jožeta Pučnika v Ljubljani. A da so imeli znotraj koalicije posameznike, ki so spremembe pri financiranju nevladnih organizacij »a priori zavračali«, je še dejal in ob tem izpostavil nekdanjo poslanko SMC Janjo Sluga, zdaj poslanko Svobode.
Po oceni SDS je namreč nesprejemljivo, da so nevladne organizacije, kot je Inštitut 8. marec, financirane s strani države, »obenem pa govorijo, da so nevladne, torej neodvisne od vlade«, je navedel Hojs. »Ko pa je vendarle povsem jasno, da so paravojska aktualne levičarske oblasti,« je dodal.
Inštitut 8. marec je sicer že večkrat pojasnil, da ne prejema proračunskih sredstev in ne kandidira na razpisih.
V SDS hkrati menijo, da gre za širši problem, saj je EU po Hojsovih besedah v zadnjem mandatu nevladnim organizacijam razdelila skoraj sedem milijard evrov. Meni, da se bo na evropski ravni treba dogovoriti, ali davkoplačevalski denar namesto za to, da bodo ljudje živeli bolje, »namenjati ljudem, ki izkoriščajo državo zato, da ne počnejo nič drugega, kakor da se gredo levi aktivizem«.
Hojsova izjava prihaja po tistem, ko je prejšnji teden predsednik SDS Janez Janša na pogovornem večeru s podporniki v Mengšu med drugim dejal, da bo nevladnikom »zaprl pipice«, ko bo SDS po državnozborskih volitvah ponovno prevzela oblast.
Na njegovo napoved o ukinitvi financiranja nevladnih organizacij so se ostro odzvale koalicijske stranke Svoboda, SD in Levica. Menijo, da gre pri Janševi napovedi za napad na demokracijo, konec pluralne družbe, populizem in vnaprejšnje določanje političnega nasprotnika.
V NSi pa so se zavzeli za razlikovanje med nevladnimi organizacijami in za zvišanje prostovoljne dohodnine za nevladnike.