Kako daleč so v SDS z zbiranjem podpisov pod tri referendumske pobude, ki so jih sprožili sredi poletja proti trem zakonom, uradno ne razkrivajo. Je pa poslanka SDS Alenka Jeraj konec minulega tedna priznala, da še niso opravili naloge, a da so v ciljni ravnini. Z okrepljeno mobilizacijo volilcev naj bi jim to uspelo do 5. oktobra, ko se izteče 35-dnevno obdobje za zbiranje podpisov.
Voda teče v grlo
Da SDS teče voda v grlo, naj bi pričala tudi poteza vodstva stranke: članom SDS naj bi pošiljali SMS-sporočila s pozivom predsednika SDS Janeza Janše, naj podprejo referendume, če pa so jih že, naj čim prej pridobijo še vsaj enega podpisnika. SDS je takšne metode mobilizacije članstva doslej uporabila večkrat, zlasti pred volitvami, ko se je skušalo na volilni dan mobilizirati čim več simpatizerjev.
Janez Janša se je minuli teden močno angažiral tudi na družbenih omrežjih, tako kot številni poslanci SDS s pozivi, naj se ljudje odpravijo na upravne enote in podpišejo obrazce za razpis referendumov. Janša se je celo odzval na zapis enega od simpatizerjev, ki je pozval, naj jim SDS sporoči, koliko podpisov še potrebuje, da se bodo dodatno angažirali in se odpravili od hiše do hiše, od vasi do vasi »in za ušesa pospremili ljudi na UE«. Janša pa mu je odgovoril, da ni treba ljudi vleči za ušesa, ker da s takimi pristopi delajo le škodo, ampak naj podpisujejo tisti, ki jim je mar za Slovenijo. »In da, zbrali bomo teh 120.000 podpisov. Kot prvi v zgodovini. Od Slovencev in državljanov, ki jim ni vseeno,« je zapisal Janša. Poslanka SDS Alenka Jeraj pa je javno opozorila, da so večkrat naleteli na onemogočanje zbiranja podpisov oziroma da se je zgodilo, da na posameznih krajevnih uradih niso delovale povezave, zaradi česar ljudje niso mogli overiti svojih podpisov.
Vse zaradi RTVS
SDS je 1. septembra začela zbirati podpise pod pobudo za razpis treh naknadnih zakonodajnih referendumov o zakonu o vladi, o zakonu o RTV Slovenija in o zakonu o dolgotrajni oskrbi, s katerim je vladajoča koalicija zamaknila njegovo delovanje za leto dni, s čimer se SDS ni strinjala. Vsa zgodba pa se, kot kaže razvoj dogodkov na RTV Slovenija, lomi na morebitnem referendumu o zakonu o RTV Slovenija, saj je SDS s postopkom zbiranja podpisov uspelo zamakniti učinkovanje zakona, s tem pa je omogočila vodstvu javnega medijskega zavoda – programski svet in vodilni kadri so po volji SDS – izvajati velike programske in kadrovske spremembe, zaradi česar stavkajo novinarski sindikati. Z referendumom bi kadrovsko lomastenje kadrov SDS v javnem zavodu podaljšali tja do novega leta.
Če bo SDS uspelo zbrati 120.000 podpisov pod tri referendumske pobude, bo državni zbor razpisal datume za njihovo izvedbo. Tudi ob tem vprašanju se stranke koalicije in opozicije razhajajo, saj se na vladni strani zavzemajo, da bi vse tri referendume izpeljali na isti dan, vendar ne na dan predsedniških ali lokalnih volitev. V SDS menijo, da bi bila izvedba referendumov obenem z volitvami najbolj racionalna in najcenejša izbira. Ker ima koalicija večino v državnem zboru, bo verjetno prevladal njihov argument, da za demokracijo ni dobro mešati volitev, ko ljudje izbirajo bodisi predsednika bodisi župane in občinske svetnike, z vsebinskimi odločitvami o pomembnih zakonih.
