»Ali ste za to, da se uveljavi zakon o spremembah in dopolnitvah zakona o lokalnih volitvah, ki ga je državni zbor sprejel na seji dne 15. 6. 2026?« Tako bi se glasilo referendumsko vprašanje, če bodo pobudniki zbrali zahtevano število overjenih podpisov za razpis referenduma o spremembah zakona o lokalnih volitvah, ki je odvzel volilno pravico tujcem rezidentom iz tretjih držav. Danes so sicer v državni zbor prinesli 5.295 podpisov, medtem ko je za začetek postopkov v prvi fazi potrebnih 2.500 podpisov. Če je vložena zahteva ustrezna, mora predsednik DZ v sedmih dneh po vložitvi zahteve določiti datum za začetek 35-dnevnega roka, v katerem morajo pobudniki nato zbrati najmanj 40.000 podpisov. V luči referendumskih postopkov se seveda zastavlja vprašanje, ali bomo na naslednjih lokalnih volitvah, ki bodo potekale 15. novembra, volili po »starem« ali »novem« zakonu.
To je, ali bodo lahko na naslednjih volitvah vendarle glasovali tudi tujci rezidenti iz tretjih držav. Kratek odgovor je, da bomo občinske svetnike in župane vsaj še letos volili po »starem« zakonu. Zakaj? Ker do zaključka referendumskih postopkov »novi« zakon ne more biti razglašen in objavljen v uradnem listu. Novela zakona torej še ni začela veljati, zato bodo morala volilna opravila potekati v skladu s še veljavno verzijo zakona. Hkrati ne pride v poštev niti morebitno neuspešno zbiranje podpisov predlagateljev, saj bo začetek volilnih opravil padel v obdobje pred zaključkom zbiranja podpisov za referendum, ki se bo v skladu z zakonom o referendumu in o ljudski iniciativi začelo 1. septembra. Ko namreč rok za zbiranje podpisov za podporo zahtevi za razpis referenduma v celoti ali deloma pade v čas med 15. julijem in 31. avgustom – kot bi se zgodilo v tokratnem primeru – namreč predsednik DZ določi rok, ki začne teči 1. septembra.
V zakonu o lokalnih volitvah je sicer od leta 2017 določeno, da se redne volitve v občinske svete opravijo tretjo nedeljo v novembru. Letos je to 15. novembra. Hkrati pa je določeno tudi, da se volitve razpišejo julija in da od razpisa do glasovanja ne sme preteči več kot 90 in ne manj kot 60 dni. V kolikor predsednik DZ razpiše lokalne volitve že julija, potem je jasno, da bi od razpisa od izvedbe volitev v novembru preteklo več kot 90 dni. Gre za očitno neskladnost znotraj zakona, ki jo je zakonodajalec ob uvajanju sprememb glede meseca volitev spregledal, saj so včasih lokalne volitve potekale oktobra. Če bi torej striktno upoštevali rok 60–90 dni, bi lahko Stevanović lokalne volitve razpisal celo med 17. avgustom in 16. septembrom. Pri čemer pa je jasno, da bodo ne glede na interpretacijo tega dela zakona volilna opravila začela teči še pred potekom roka za zbiranje podpisov za referendum, ko bo ne glede na razplet v veljavi stara zakonodaja.
Referendumska pobuda je sicer nastala v okviru društev Kulturno društvo Gmajna, Kulturni center Danilo Kiš in Albansko kulturno društvo - AKD Liria. Prvopodpisana pod pobudo je Svetlana Slapšak, drugopodpisani pa Jure Gombač. Slapšak je ob oddaji podpisov danes posvarila pred ponovitvijo »travme izbrisa« v Sloveniji: »Tega ne smemo dovoliti. Ta vlada je v zelo kratkem času jasno pokazala, da kot svojo prvo nalogo vidi zmanjšanje človekovih pravic,« je poudarila. Pobudniki so sicer zadovoljni s številom zbranih podpisih in ob tem ocenjujejo, da tudi v naslednji fazi zbiranja 40.000 podpisov ne bodo imeli težav z doseganjem tega cilja. »Podpisi pod pobudo dajejo kanček upanja ljudem, ki živijo in delajo tukaj, plačujejo davke in prispevke, gradijo državo, ne pet, šest let, ampak že desetletja,« je ocenil Elvis Alukić iz bošnjaške kulturne zveze Slovenije.
Odziv poslanke SD Andreje Katič:
Odziv poslanca SDS Luke Simoniča:
Novelo zakona, ki posega v pravice ljudi, ki imajo dovoljenje za stalno prebivanje in prijavljeno stalno prebivališče v Sloveniji, so sicer predlagali v SDS, trojčku NSi, SLS in Fokus ter Resnici, poleg njih pa so zanjo glasovali tudi Demokrati. Zakaj je bilo potrebno tujcem rezidentom iz tretjih držav – več kot 100.000 jih je v Sloveniji – še ne pol leta pred naslednjimi lokalnimi volitvami odvzeti pravico voliti člane občinskega sveta in župana, predlagatelji v predlogu zakona niso pojasnili, pa čeprav so to spremembo navedli kot poglavitno rešitev predlagane novele. Po pravu EU imajo sicer posebno zaščiteno pravico do glasovanja na lokalnih volitvah državljani EU, ki živijo v drugi državi članici. Zakaj? EU poudarja, da lokalne volitve niso vezane na državljanstvo v klasičnem nacionalnem smislu, ampak na stalno življenje v skupnosti. Logika je torej: ker lokalna politika neposredno vpliva na njihovo vsakdanje življenje, je prav, da imajo možnost odločati o zadevah na lokalnih volitvah
Poslanec SDS Luka Simonič pa je v izjavi danes zatrdil, da se sicer referenduma v stranki veselijo. Ponovil je stališče stranke, da volilna pravica ni »danost sama po sebi«. »To je odgovornost do države in s tem, ko imaš državljanstvo, prevzemaš tudi odgovornosti, volilno pravico in odgovornost do lokalne skupnosti,« je dejal. Pri tem je še menil, da se kot pravilna izkazuje njihova napoved, da »levica v opoziciji vlada preko referendumov in ustavnega sodišča«. Upa pa, da pri referendumu o omenjenem zakonu ne gre za »reševanje ljubljanskega župana Zorana Jankovića, ki mu podpora očitno pada«. Povedal je še, da se levi politični pol v referendumsko bitko podaja »prav zato, da bi državljani tretjih držav lahko še glasovali na letošnjih lokalnih volitvah«.
Spremembam medtem nasprotuje opozicija. »Prepričani smo, da gre za ustavnopravno sporen poseg v pridobljeno demokratično pravico, ki jo Republika Slovenija tujcem s stalnim prebivališčem zagotavlja že več kot dve desetletji. Predlagana ureditev posega v temeljne elemente volilnega sistema in pomeni odstop od dolgoletne prakse vključevanja ljudi, ki v Sloveniji zakonito živijo, delajo, plačujejo davke in prispevajo k razvoju lokalnih skupnosti,« so se danes odzvali v SD. Izpostavili so, da so želeli vložiti pobudo za ustavno presojo in predlagati tudi začasno zadržanje izvajanja zakonskih sprememb. »Vendar je bila medtem vložena referendumska pobuda, zaradi katere zakon do zaključka referendumskih postopkov ne more biti razglašen in objavljen v uradnem listu.
Ker je zakon za referendumski postopkov zadržan in torej še ni začel veljati, ustavna presoja seveda v tem trenutku ni mogoča.« V SD sicer menijo, da bi lahko bil referendum pod vprašajem, saj gre za odločanje o zakonu, ki posegajo v položaj manjšinskih skupin oziroma v obseg že priznanih pravic posameznikov. »Če se bo izkazalo, da referendum ni dopusten in bo zakon kljub temu objavljen ter začel veljati, imamo že pripravljeno pobudo za ustavno presojo, ki jo bomo nemudoma vložili,« so poudarili.