Po nedeljskem referendumu o ukinitvi obveznega RTV-prispevka v SDS iščejo pot do prostovoljnega plačevanja, čeprav po dosedanjih rezultatih ukinitev nima večinske podpore. Po prištetju glasovnic po pošti iz Slovenije je proti glasovalo 50,03 odstotka volilcev, za 49,97 odstotka. Razlika znaša 546 glasov. Izid še ni dokončen: glasove po pošti iz tujine bodo prišteli 19. oktobra.
Predsednik vlade Janez Janša je že napovedal: »Torej bodo RTV-prispevek pač plačevali tisti, ki to želijo.« Kako bi to izvedli, v SDS še ne vedo. »Težko vam razložim, ker še ne vem, kako bomo to naredili,« je dejala poslanka Alenka Jeraj, a omenila možnost, da se posamezniki, ki bi želeli plačevati RTV-prispevek, prijavijo ministrstvu za kulturo. Na ministrstvu glede na izide referenduma menijo, da pol volilnega telesa sporoča, da RTVS ne opravlja nalog javne službe, kot to pričakujejo volilci, kot tudi, da želijo imeti nadzor nad porabo sredstev. »Zagotovo je dolžnost vlade, ki spoštuje referendum kot eno najbolj demokratičnih oblik javnega izražanja menja, da bomo poskušali upoštevati želje vseh volilk in volilcev,« so zagotovili na ministrstvu.
Posvetovalni ne pomeni brez političnih posledic
Volilci na referendumu niso odločali o tem, ali želijo sami plačevati RTV-prispevek, temveč o odpravi splošne obveznosti. »Posvetovalni referendum sicer ni pravno zavezujoč, vendar to ne pomeni, da lahko oblast njegov rezultat poljubno interpretira oziroma ga prilagaja svojim političnim ciljem,« opozarja profesor novinarskih študij dr. Igor Vobič z ljubljanske fakultete za družbene vede. »Zastavlja se povsem legitimno vprašanje, zakaj smo referendum sploh imeli, če vladajoča politika njegovega rezultata ni pripravljena sprejeti in išče načine, kako bi uveljavila ureditev financiranja po lastni podobi.«
Politolog dr. Marinko Banjac s fakultete za družbene vede pa opozarja, da je koalicija z referendumom želela pridobiti legitimnost za ukinitev RTV-prispevka. »Zdaj te podlage nimajo, zato bi, tako kot v vsaki normalni demokraciji, morali slediti izraženi volji volilcev.« Če bo vlada kljub temu iskala poti do ukinitve, bi morala biti po njegovem »v javnosti široko prepoznana samovolja vlade«. Tudi morebiten obrat izida po njegovi oceni ne bi izničil sporočila nasprotnikov ukinitve. »Tudi če se v zadnjem hipu rezultat še obrne, ostane dejstvo, da je res veliko ljudi izrazilo strinjanje, da vsak mesec namenjajo del svojih dohodkov za dajatev javni medijski hiši.«
RTV-prispevek ustavno ni predpisan
Ali je prostovoljno plačevanje RTV-prispevka ustavnopravno sploh mogoče, smo vprašali ustavnega pravnika dr. Andraža Terška z Inštituta Ustavnik. Ustava po njegovih besedah ne zahteva, da se RTV Slovenija financira prav z obveznim RTV-prispevkom. Mora pa država poskrbeti, da bo zavod lahko opravljal svoje naloge. Prehod na prostovoljni RTV-prispevek je po njegovi oceni »ustavnopravno mogoč le, če država hkrati zagotovi drug ustavno skladen način za nemoteno izvajanje javne službe«. Kot takšno možnost navaja financiranje iz državnega proračuna. Tudi ob prostovoljnem RTV-prispevku bi morala RTV Slovenija programe še naprej zagotavljati vsem, ne le plačnikom. Prehod na proračunsko financiranje pa predvideva zakonski predlog Resnice. Ta bi odpravil obvezni RTV-prispevek, denar za delovanje RTV Slovenija pa bi zagotavljala država iz proračuna. Zavod bi moral ob tem v petih letih zmanjšati število zaposlenih na 1500. Predsednik Resnice Zoran Stevanović je že napovedal nadaljevanje obravnave predloga.
Zakona o večjem vplivu vlade na upravljanje
Referendum torej ni končal razprave o prihodnosti RTV Slovenija. Medtem ko Resnica predlaga spremembo financiranja, predlog ministrstva za kulturo spreminja način imenovanja vodstva in nadzornikov RTV Slovenija. Šest od sedmih članov nadzornega sveta bi imenovala vlada, ta svet pa bi nato izbral generalnega direktorja. Ob uveljavitvi zakona bi prenehali mandati sedanjih članov sveta RTV Slovenija, finančnega odbora in uprave. Predlog ministrstva obveznega RTV-prispevka ne odpravlja.
Vobič opozarja, da bi morala biti RTV Slovenija pri obeh posegih zaščitena pred političnim vplivom. V predlogu Resnice pogreša zakonska jamstva, da bi tudi ob financiranju iz državnega proračuna ostala neodvisna od oblasti. Predlagani način imenovanja nadzornikov in vodstva pa bi po njegovi oceni vpliv vlade na zavod še povečal. »Financiranje in upravljanje morata imeti vtkane varovalke, ki bi vzpostavljale institucionalno distanco med javno radiotelevizijo in vladajočo politiko,« poudarja. Opozarja tudi na skupni učinek obeh predlogov: »Če bi hkrati povečali negotovost njenega financiranja in neposredni politični vpliv na vodenje zavoda, bi to lahko imelo dolgoročne posledice za neodvisnost javne radiotelevizije in sposobnost uresničevanja njene javne službe.«