Decembra je minilo 34 let od uveljavitve zakona o denacionalizaciji (ZDen), ki ureja vračanje podržavljenega premoženja. Po podatkih ministrstva za pravosodje so upravni organi (upravne enote in ministrstva) prejeli skupno 39.715 denacionalizacijskih zahtevkov. Zadnji dan lanskega leta, to je skoraj 35 let po uveljavitvi zakona o denacionalizaciji, jim je ostalo še 65 nerešenih zadev, od tega 39 na prvi stopnji in 26 v pritožbi na drugi stopnji ter na upravnem in vrhovnem sodišču.
Zamujajo več kot dve desetletji
Ministrstvo za kulturo, ki na prvi stopnji odloča o denacionalizaciji stvari, zavarovanih po predpisih o varstvu kulturne dediščine, bi moralo postopke vračanja nacionaliziranega premoženja končati do 30. junija 2005, vendar ima na prvi stopnji še vedno nerešenih deset zadev in sedem v pritožbi. Ministrstvo za naravne vire in prostor, ki odloča o vračilu premoženja, zavarovanega po predpisih o ohranjanju narave, ima na prvi stopnji še eno nerešeno zadevo ter dve v pritožbi, in to že skoraj dve leti. Ministrstva, ki na drugi stopnji rešujejo pritožbe, imajo skupno še osem nerešenih zadev, od tega kmetijsko štiri, ministrstvi za naravne vire in prostor ter za gospodarstvo pa po dve.
Upravne enote, ki bi morale denacionalizacijske postopke končati do 31. marca 2005, so v zamudi že skoraj enaindvajset let. Ministrstvo za pravosodje, ki vsake tri mesece spremlja, kako daleč je proces denacionalizacije, je v zadnjem poročilu ugotovilo, da imajo upravne enote še vedno osemindvajset nerešenih denacionalizacijskih zadev. Ker jih je največ, štirinajst, na področju vračanja kmetijskih zemljišč, gozdov in kmetijskih gospodarstev, smo za najnovejšo statistiko prosili Sklad kmetijskih zemljišč in gozdov RS (v nadaljevanju sklad), ki je zavezanec za nadomestitev izgubljenih zemljišč v postopkih denacionalizacije.
V Prekmurju upajo na sporazumno rešitev
Na skladu so pojasnili, da so denacionalizacijskim upravičencem doslej vrnili že več kot 163.643 hektarjev površin, med drugim okoli 54.000 hektarjev kmetijskih zemljišč in približno 95.000 hektarjev gozdov. Vrnjena zemljišča so vredna več kot štiristo milijonov evrov. Po besedah direktorice sklada Irene Tušar se ti postopki še vedno odpirajo na novo.
Poudarila je, da si v Prekmurju denacionalizacijski upravičenci po pokojni grofici Marii Iphigenii Zichy prizadevajo (poleg gradu v Beltincih in gozdov) dobiti nazaj tristo hektarjev najboljših kmetijskih zemljišč. Postopek se vleče zato, ker jim upravni organi do leta 2018 niso priznali statusa denacionalizacijskega upravičenca. »Najprej je bilo treba rešiti predhodno vprašanje državljanstva. Zdaj ko je to rešeno, upravna enota nadaljuje ugotovitveni postopek. Po informacijah, s katerimi razpolaga sklad, je ta denacionalizacijski zahtevek trenutno še v fazi ugotavljanja pravnega in dejanskega stanja, zato v tem trenutku sklad še ni seznanjen s parcelami, za katere naj bi bil zavezanec za vračilo,« so pojasnili za Dnevnik in dodali, da upajo, da bodo s temi upravičenci lahko dosegli kakšno sporazumno rešitev, da bi jim namesto vrnitve zemljišč v naravi izplačali denarno nadomestilo.
Vrtoglave odškodnine in zamudne obresti
Sklad je od leta 2005 na podlagi sodbe vrhovnega sodišča tudi zavezanec za izplačilo odškodnin po 72. členu ZDen. Odškodnina pripada tistim upravičencem, ki jim je država premoženje vrnila v naravi, vendar ga zaradi dolgotrajnih denacionalizacijskih postopkov še dolgo časa niso mogli uporabljati. Upravičencem odškodnina za nezmožnost uporabe premoženja pripada od uveljavitve zakona o denacionalizaciji (od 7. decembra 1991) do pravnomočne odločbe o vrnitvi premoženja. Za ta čas jim pripada nadomestilo za izgubo tiste koristi, ki bi jo dosegli, če bi nepremičnino sami uporabljali oziroma upravljali, je odločilo vrhovno sodišče. Sklad je doslej iz tega naslova izplačal 57.231.222,09 evra odškodnin.
Denacionalizacijskim upravičencem pripadajo tudi zamudne obresti, in sicer od vložitve zunajsodnega zahtevka za odškodnino do njenega izplačila, zaradi česar jim je v interesu, da se denacionalizacijski postopek vleče kar najdlje, saj denarja ne bi mogli nikjer drugje bolj oplemenititi, kot ga lahko v primeru dolgotrajnega denacionalizacijskega postopka, ki se, ko gre za odškodnine, praviloma vedno preseli na sodišče. Sklad je denacionalizacijskim upravičencem doslej torej izplačal dobrih 57 milijonov evrov odškodnin in dodatno še več kot petnajst milijonov evrov zamudnih obresti, skoraj pol milijona evrov pravdnih stroškov in okoli 43.000 evrov obresti od pravdnih stroškov. Skupno torej skoraj 73 milijonov evrov. Glavnino tega denarja (50.212.781,94 evra) je sklad izplačal Nadškofiji Ljubljana.
Po 72. členu ZDen so po pojasnilih sklada trenutno odprti še štirje sodni postopki za izplačilo odškodnine v skupni vrednosti okoli 5,9 milijona evrov. K temu je treba prišteti še približno enkrat toliko zamudnih obresti. V vseh štirih primerih odškodnino za nezmožnost uporabe vrnjenega premoženja od sklada zahtevajo fizične osebe.
SDH bo moral izplačati še okoli 65 milijonov evrov
Če denacionalizacijskim upravičencem odvzetega premoženja ne vračajo v naravi, jim Slovenski državni holding (SDH) izplača odškodnino v obliki obveznic. SDH je od začetka denacionalizacijskih postopkov do 31. decembra 2025 obravnaval 20.683 zahtevkov v 15.213 zadevah, ki se nanašajo na denacionalizacijo premoženja.
Doslej je upravičenim osebam izdal nekaj manj kot 18 milijonov kuponov obveznic SOS2E v protivrednosti 1,753 milijarde evrov. Na SDH ocenjujejo, da bodo morali do konca denacionalizacijskih postopkov izplačati še okoli 65 milijonov evrov odškodnin. Pri tem so poudarili, da se lahko višine zahtevkov v posameznih zadevah spreminjajo (znižujejo ali zvišujejo), saj je odškodnina sekundarna oblika vračanja podržavljenega premoženja. Primarna je vračanje odvzetega premoženja v naravi.