Predsednik NSi Matej Tonin je odstopil s položaja predsednika državnega zbora, ker se je v parlamentu oblikovala koalicija, v kateri ni Krščanskih demokratov. Njegovega naslednika Dejana Židana (SD) je podprlo 49 poslancev, kar je bistveno manj od podpore, ki jo je pred dvema mesecema dobil Tonin (80 poslanskih glasov). Podporo Židanu so odrekli poslanci NSi in SDS, ki so njegovo kandidaturo pospremili s pikrimi in ostrimi pripombami.
Kljub temu bi moral prvak SD glede na pričakovano koalicijsko podporo dobiti več kot 52 glasov, če prištejemo še napovedano podporo štirih poslancev SNS in dveh poslancev narodne manjšine. Židan o manjkajočih glasovih ni želel špekulirati. Bolj zgovoren je bil vodja poslanske skupine SD Matjaž Han, ki je razplet komentiral z besedami, da rezultat potrjuje prepričanje, da bo v tem mandatu bistveno težje vladati kot doslej.
Za drugega podpredsednika (ki ga predlaga opozicijska stranka) je državni zbor danes brez težav izvolil poslanca SDS Jožeta Tanka, pred poslanci pa je še naloga izbora tretjega podpredsednika, ki ga bo v skladu s koalicijskim dogovorom predlagala stranka DeSUS.
SD brani Prešička pred Rotovnikom
Če je zakonodajna veja oblasti praktično že oblikovana po ustroju, ki ga je določila koalicija LMŠ, SD, SMC, SAB in DeSUS z asistenco opozicijske Levice, pa je pri vladi še precej neznank. Po dosegljivih informacijah Marjan Šarec od dneva izvolitve za mandatarja pred tednom dni intenzivno išče kandidate za ministre, ki sodijo v kvoto njegove stranke. Gre za ključne resorje prihodnje vlade, kot so ministrstvo za zdravje, pa za notranje zadeve, javno upravo in predvsem finance. LMŠ se bo na ravni sveta stranke sestala v ponedeljek popoldne, ko bi lahko bilo že bolj jasno, katere najožje sodelavce Šarec vidi na ključnih položajih.
Veliko ugibanj je tudi pri SMC, kjer je znano, da bo zunanje ministrstvo prevzel Miro Cerar, ministrstvo za gospodarstvo pa Zdravko Počivalšek. Pri ministrstvu za okolje in prostor je v igri več imen, v ožjem izboru sta Jure Leben in Peter Gašperšič, pri ministrstvu za delo, družino in socialno politiko pa je po naših informacijah v ožjem izboru več imen, menda pa prevladujejo imena ženskega spola. Če informacija drži, bi lahko bili v tem primeru v igri Liljana Kozlovič, ki je bila nazadnje generalna sekretarka vlade, ali pa nekdanja poslanka SMC Jasna Murgel.
Pri drugih strankah je položaj kandidatov bolj ko ne jasen. V SD so, kot je pojasnil Matjaž Han, nekoliko pomirili duhove zaradi ministrskih kandidatov, zlasti glede kandidata za ministra za kulturo Dejana Prešička. Starosta stranke SD in velik poznavalec slovenske kulture Mitja Rotovnik je namreč v pismu stranki izpostavil več pomislekov o kandidatu za kulturo. Zapisal je, da danes kultura potrebuje »ali močno politično osebnost ali izjemnega strokovnjaka ali prepoznanega menedžerja, skratka človeka, ki bo v vladi imel besedo, moč in avtoriteto«, da pa Prešiček, kot meni Rotovnik, od naštetega »absolutno ničesar nima«.
Han je pojasnil, da razume strahove starejše generacije, a da je treba tudi mlajši generaciji dati priložnost. Vodja poslanske skupine SD je pojasnil, da se je Prešiček danes predstavil tako poslanski skupini kot strokovni komisiji za kulturo in po zaključku naj bi, tako Han, mnogi zapuščali sestanek zadovoljni. Za pravosodno ministrico bo SD v vlado Marjana Šarca predlagala Andrejo Katič, za šolskega ministra Jerneja Pikala.
Kandidatka za kmetijsko ministrico Aleksandra Pivec
Tudi v DeSUS ni več kadrovskih neznank. Po današnjem svetu stranke bo najbrž tudi uradno znano, da je kandidat za ministra za obrambo predsednik stranke Karl Erjavec, kandidatka za ministrico za kmetijstvo pa naj bi po naših informacijah bila Aleksandra Pivec s Ptuja. Pivčeva trenutno opravlja funkcijo državne sekretarke v službi vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu, sicer pa je po izobrazbi doktorica kemijskega inženirstva, bila je tudi šest let direktorica ZRS Bistra na Ptuju.
Tudi v stranki Alenke Bratušek bodo na današnjem svetu odločali o vstopu stranke v Šarčevo koalicijo. Pred tem je Bratuškova posredovala pismo vsem članom stranke, v katerem omenja določene pomisleke, ki jih imajo nekateri v stranki, o vstopu v koalicijo, ker v pogajanjih o razdelitvi ministrskih področij niso dosegli želenih ciljev, oziroma da gre za manjšinsko vlado, v kateri bo težko kar koli narediti. Bratuškova je zapisala, da so lahko vsi ti pomisleki na mestu, a kljub temu meni in vztraja, da je mesto stranke v Šarčevi koaliciji, ker lahko prihodnja vlada kljub pomanjkljivostim naredi veliko za ljudi v državi. SAB v vladi pripadajo kar tri ministrstva: resor za infrastrukturo bo prevzela Alenka Bratušek, službo za kohezijo Marko Bandelli, ministrstvo za Slovence v zamejstvu in po svetu pa poslanec Peter Česnik, ki je preživel več desetletij v Avstraliji.
Po naših informacijah se bodo jutri znova sestali predsedniki petih strank prihodnje koalicije in na zahtevo SMC začeli razpravo o finančnih dimenzijah prihodnje koalicijske pogodbe, saj naj bi, čeprav še ni konkretnih izračunov, vse zaveze koalicijske pogodbe zahtevale več kot milijardo evrov dodatnega denarja v proračunu.
