Na 21.000 kvadratnih metrov velikem odlagališču je bilo po podatkih ministrstva za okolje in prostor v letih 1970 do 2007 odloženih približno 56.000 ton usnjarskih in 2000 ton komunalnih odpadkov. Odpadki so po navedbah ministrstva klasificirani kot nenevarni. Po navedbah iz drugih virov pa naj bi šlo za zakopane usnjarske odpadke, ki vsebujejo sulfide, arzen, težke kovine, kadmij in druge zdravju nevarne snovi. Izcedne vode posledično ogrožajo zdravje ljudi in živali, ki pridejo v stik z bližnjim potokom. Le lučaj stran sta tudi naselje in kmetijska farma. »Če je nekaj, za kar sicer velja splošno mnenje, da je nevarno, skrito v gozdu, še ne pomeni, da ni nevarno,« pravi ena od krajank, ki meni, da gre za zdravju škodljive odpadke.
Reden nadzor odlagališča
Po letu 2007 se po navedbah ministrstva odpadki niso več odlagali, saj je takratni upravljalec IUV Vrhnika začel postopek zapiralnih del. Odlagališče od takrat sameva, lani pa je inšpektorat za okolje upravljalcu Infra izdal odločbo o ureditvi odlagališča. V skladu z odločbo so bila izvedena nujna sanacijska dela, in sicer postavitev ograje okoli odlagališča, označba odlagališča z ustrezno tablo, ki prepoveduje gibanje nepooblaščenim, reden odvoz in čiščenje izcednih vod iz zbirnega bazena na območju odlagališča, analize izcednih vod ter čiščenje zaraslih površin na obrobju.
»Izvajali se bodo vsi redni ukrepi za obratovanje zaprtega odlagališča. Vzdrževanje in varovanje, zagotavljanje obratovalnega monitoringa in redni pregledi stanja telesa zaprtega odlagališča, letno zagotavljanje in pravočasna predložitev poročila o stanju in opravljenih meritvah in pregledih ter zagotovitev izvedbe nujnih del in ukrepov, da se prepreči in odpravi morebitno čezmerno obremenjevanje okolja kot posledica obratovanja odlagališča,« pravijo na ministrstvu.
Vode s težkimi kovinami
V zadnjih šestih letih so se z odlagališča odvažale le izcedne vode iz bazena, stroški odvoza in čiščenja izcednih voda v tem obdobju so znašali okoli 470.000 evrov. »Občina odlagališča ne upravlja niti ga ni upravljala oziroma namenjala sredstev za to dejavnost. Pred leti smo naredili samo vzporedno analizo voda ob odlagališču, iz katerih so izhajale presežne vrednosti težkih kovin,« pravi Andreja Leskovšek z Občine Šmartno, na območju katere se sicer v celoti nahaja odlagališče.
Za sanacijo odlagališča, ki je za občane pereč problem že vrsto let, bo letos pripravljena projektna dokumentacija, ki bo vsebovala vse tehnične rešitve in upravna dovoljenja ter investicijsko vrednost s terminskim planom. »Program sanacije bo potrdila vlada, fizična izvedba pa je predvidena leta 2021. Natančnejši podatki o poteku sanacije bodo znani, ko bo izvedena in potrjena vsa omenjena dokumentacija,« še pravijo na okoljskem ministrstvu.
