Velenje. »Kadar govorimo o nekih izzivih v prihodnje in si težko predstavljam, kako bi nekaj izgledalo, se želim na lastne oči prepričati, kakšne rešitve obstajajo za določen projekt. V naši dolini bomo kmalu na točki, ko se bomo morali odločiti, na kak način se bomo ogrevali v prihodnje. Ena od možnosti je ogrevanje na biomaso, zato smo obiskali enega od obratov na biomaso v sosednjem Celovcu, ki je primer dobre prakse. In ker je Pesje ena od potencialnih novih energetskih lokacij, sem na ogled povabil tudi predstavnike sveta tamkajšnje krajevne skupnosti, da se tudi oni prepričajo, za kakšno infrastrukturo in objekt gre in kako bi se vklopil v njihovo okolje. Dobili smo nekaj koristnih informacij, predvsem pa smo se na lastne oči prepričali, kako tak objekt izgleda. Zdaj bomo vse podrobno proučili in predlagali rešitve, ki bodo dolgoročno dobre za zagotavljanje toplotne energije v prihodnjih letih,« pravi velenjski župan Peter Dermol.
Toplota, elektrika in manj CO₂
Kot je še dejal, so takšni ogledi brez dvoma pomembni za odločanje o prihodnjih virih toplote, med katerimi je tudi raba lesne biomase. A bodo o vseh nadaljnjih korakih sproti obveščali javnost, odločitve pa sprejemali transparentno in v dialogu z lokalno skupnostjo. Biomasni obrat Bioenergiezentrum v Celovcu, ki so si ga ogledali, je eden najsodobnejših objektov za izrabo lesne biomase v regiji. Trenutno v Šaleški dolini proučujejo dve možnosti: ali zgraditi soproizvodne enote, ki bodo proizvajale toploto in elektriko, ali postaviti klasičen kotel na lesno biomaso za proizvodnjo toplote. »Ogledali smo si primer dobre prakse, postrojenje s kogeneracijsko napravo, ki iz biomase hkrati proizvaja toplotno in električno energijo. In na ogledu smo pridobili pomembne tehnične informacije ter odgovore na vprašanja, ki so ključna pri nadaljnjih odločitvah – tudi glede tega, ali bi šli v smer kogeneracije ali zgolj proizvodnje toplote iz biomase,« pove Dermol.
Avstrijsko podjetje Bioenergie Kärnten sicer upravlja sodobne naprave za proizvodnjo energije iz biomase na avstrijskem Koroškem. Iz lesnih ostankov iz regionalnega gozdarstva proizvaja zeleno toploto in električno energijo, ki jo dobavlja mestu Celovec in okolici. S tremi visoko učinkovitimi kogeneracijskimi napravami hkrati proizvaja toploto za daljinsko ogrevanje in elektriko ter pomembno prispeva k zmanjševanju emisij CO₂. Pri proizvodnji uporablja predvsem lesne ostanke, kot so sekanci, veje in drugi stranski proizvodi sečnje, s čimer podpira lokalno gozdarstvo in trajnostno rabo virov. Sistem danes oskrbuje več deset tisoč gospodinjstev z zeleno energijo ter prispeva k izboljšanju kakovosti zraka in trajnostnemu razvoju regije. Udeleženci ogleda so se seznanili tudi z organizacijo obratovanja, tehnološkimi rešitvami in okoljskimi standardi sodobnih biomasnih obratov. In takšni neposredni vpogledi v dobre prakse so pri premišljenem načrtovanju vsekakor koristni, hkrati pa krepijo zaupanje lokalne skupnosti v prehod na sodobnejše in okolju prijazne rešitve.
Prva faza projekta Preobrazba sistema daljinskega ogrevanja Šaleške doline je kot operacija strateškega pomena vključena v program evropske kohezijske politike med letoma 2021 in 2027 ter območni načrt za pravičen prehod SAŠA premogovne regije. Skupna vrednost prve faze znaša 24,8 milijona evrov, od katerih bo kar 96 odstotkov upravičenih stroškov zagotovljenih iz nepovratnih sredstev. Evropski sklad za pravičen prehod bo prispeval 19,9 milijona evrov, država 3,5 milijona evrov, preostanek sredstev pa bosta zagotovili velenjska in šoštanjska občina. Zaključek prve faze je predviden do konca leta 2028.