Generalni sekretar SAB Jernej Pavlič je danes pojasnil, da so s svojo potezo, potem ko so si ves čas prizadevali, da bi v novi vladi dobili podpredsedniško mesto, prek katerega bi Alenka Bratušek koordinirala ukrepe na področju financ, sociale in zdravstva, sprostili kadrovska pogajanja. Ker jim koalicijskih partnerjev ni uspelo prepričati o smiselnosti ideje, od nje odstopajo in s tem so, kot je zagotovil Pavlič, bistveno prispevali k lažjemu reševanju kadrovske križanke. Pavlič ni želel razkriti, kateri resorji jih zanimajo, menda pa se v SAB ogrevajo, da bi Alenka Bratušek prevzela ministrstvo za infrastrukturo.
V javnosti so sicer začele krožiti različne formule, kako bi si pet strank razdelilo interesne sfere, v formulo pa so zajeti tudi položaj predsednika vlade in predsednika državnega zbora, ki štejeta po dve mesti. Po naših informacijah je uvodni sestanek glavnih tajnikov potekal v konstruktivnem duhu, bo pa, kot znajo povedati dobro obveščeni, moralo preteči še nekaj časa, da bi se približali kompromisu, ki bi zadovoljil vse interese in apetite. Kljub temu ima bodoča manjšinska vlada še dovolj časa za reševanje kadrovske križanke.
V petek je namreč predvideno glasovanje o Šarčevi kandidaturi za predsednika vlade, ko je pričakovati, da ga bo podprlo vsaj 52 poslancev oziroma 54, če bosta svoje glasove prispevala tudi predstavnika italijanske in madžarske manjšine. Zatem pa ima Šarec na voljo 15 dni časa za vložitev seznama ministrske ekipe, kar pomeni, da se rok izteče 1. septembra.
Iskanje formule za SMC
Osnovna formula razdelitve ministrskih položajev naj bi bila naslednja: 7 (LMŠ), 5 (SD), 4 (SMC), 2 (SAB), 2 (DeSUS). LMŠ naj bi tako pripadlo 7 mest, a ker položaj predsednika vlade šteje dvojno, bi imeli v novi vladi 5 ministrov. SD bi imela tri ministre, ker je že dogovorjeno, da bo prvak te stranke Dejan Židan na čelu državnega zbora zamenjal začasnega predsednika Mateja Tonina (NSi). Ta bo danes na novinarski konferenci predstavil svoj pogled na aktualno politično situacijo in ponovil bo, da se je bil od začetka pripravljen umakniti s položaja, če bi nastala neka nova koalicija, v kateri ne bi bilo stranke NSi. Glasovanje o Dejanu Židanu naj bi po sedaj zastavljenem načrtu izpeljali v četrtek prihodnji teden, 23. avgusta, pred tem pa bo morala nova koalicija izvoliti vsaj enega podpredsednika državnega zbora, tega pa mora po dogovoru predlagati SMC.
Po drugih informacijah formula razdelitve resorjev med strankami ni bila usklajena prav zaradi stranke SMC, ker še ni bil razrešen status poslanca Milana Brgleza, ki ga je SMC pred mesecem dni izključila iz stranke, je pa ostal član poslanske skupine. Zato je pri tej stranki ostalo nejasno, ali ji pripada 4 ali 5 mest v novi vladi. V tem primeru bi bila formula razdelitve 6 (LMŠ), 5 (SD), 5 (SMC), 2 (SAB), 2 (DeSUS). Po naših informacijah so v koaliciji to temo načeli in jo bodo nadaljevali danes, je pa pri SMC jasno, da je predsednik stranke Miro Cerar pripravljen prevzeti vodenje ministrstva za zunanje zadeve, po drugi strani pa si želijo prevzeti vodenje ali ministrstva za gospodarstvo ali ministrstva za infrastrukturo. Pri SD je vse bolj jasno, da bodo najverjetneje dobili ministrstvo za delo in ministrstvo za šolstvo, njihova želja sta tudi kultura in gospodarstvo. Predsednik DeSUS Karl Erjavec se bo, kot kaže, vrnil na ministrstvo za obrambo, ni pa jasno, ali bo lahko ministrica za okolje in prostor Irena Majcen dobila nov mandat. Po naših informacijah je v koalicijskih pogajanjih dozorela tudi ideja, da bi bilo smiselno, da stranka, ki ima ministra za finance, prevzame tudi ministrstvo za zdravje, to pa bi bila LMŠ. Marjan Šarec je v minulih dneh posredno že namignil, da bi se to lahko zgodilo, poleg tega v LMŠ računajo, da bodo predlagali novega ministra za notranje zadeve. Dimenzije prihodnje vlade naj se ne bi spreminjale – Šarčeva vlada naj bi imela 14 ministrstev in dve vladni službi na ravni ministrstva (Slovenci po svetu in evropska kohezijska politika).
