S stavko zdravnikov soglaša manj kot vsak peti anketiranec v Dnevnikovi javnomnenjski raziskavi, skoraj tri četrtine pa jih je povedalo, da se s to potezo ne strinjajo. Da ne vedo, ali soglašajo ali ne, je ugotavljalo dobrih sedem odstotkov anketirancev.
Agencija Ninamedia je telefonsko javnomnenjsko raziskavo za Dnevnik opravila v ponedeljek in včeraj. Šlo je torej za obdobje, ko so že odmevala opozorila bolnikov, da jim v ambulantah nočejo urediti bolniškega staleža in da so nekateri za odpoved pregleda izvedeli šele v čakalnici.
Po vzvod, ki seže dlje od stavke?
Stavka sicer ni edini vzvod za uresničevanje zahtev po višjih plačah. Umik soglasij za nadurno delo, kar so začeli v teh dneh omenjati zdravniki, lahko v delovanje zdravstva poseže še bolj korenito. Za takšno pot so se že odločili leta 2010, takratni zdravstveni minister Dorijan Marušič pa jih je sprva prosil, naj raje stavkajo. Ne glede na stavko je namreč treba opraviti vse potrebne storitve za otroke, starostnike in nekatere druge posebej zaščitene skupine bolnikov. Zdravniki so se takrat uprli krčenju plačila za delo v dežurstvu, a so z vlado Boruta Pahorja, potem ko so bili nekateri deli zdravstva že močno ohromljeni, dokaj hitro dosegli dogovor.
Takratni predmet pogajanj vsebinsko ni primerljiv s sedanjo situacijo, ugotavlja Marušič, danes podpredsednik strateškega sveta za zdravstvo in svetovalec ministrice za zdravje Valentine Prevolnik Rupel. Tudi tokrat pa bi utegnilo imeti umikanje soglasij za nadurno delo hujši učinek na delovanje zdravstva kot stavka, ocenjuje Marušič. Kolikšen bo ta vpliv, ne bo odvisno samo od števila dežurnih mest in zdravnikov, je spomnil, ampak tudi od tega, koliko zdravnikov se bo odločilo za umik omenjenega soglasja.
S tako potezo bi se negativne posledice sedanjega dogajanja v zdravstvenem sistemu povečale, se je na omenjanje umika soglasij za nadurno delo odzval predsednik strateškega sveta za zdravstvo Erik Brecelj. Za bolnike na Onkološkem inštitutu, kjer dela sam, bo kljub temu poskrbljeno, je prepričan Brecelj. Sicer pa imajo v zdravstvenih zavodih možnost, da ne soglašajo z delom zdravnika pri drugih delodajalcih, je spomnil Brecelj, ki stavke ni podprl. »Upam, da bo prišlo do dogovora in se bo ta zgodba zaključila. Sam bi stavko podprl, če bi Fides zahteval nekaj, kar bi imelo pozitiven učinek na delovanje zdravstva. Takšna možnost bi bilo nagrajevanje zdravnikov, ki delajo več in bolj kakovostno,« je pristavil.
Tajnikarjev predlog: O plačah naj odločajo na ravni bolnišnic
V primeru umikanja soglasij za nadurno delo bi morali v zdravstvenih zavodih takoj zaukazati po osem ur nadurnega dela, kar zakonodaja že omogoča, meni ekonomist Maks Tajnikar. Obenem bi morali opredeliti, koliko dela je treba opraviti v rednem delovnem času, dodaja. Širšo rešitev pa vidi v stebru za zdravstvo, ki bi ga oblikovali v vsakem zavodu zase. Plačna razmerja bi tako določili na ravni posamezne bolnišnice in zdravstvenega doma, skupni znesek denarja za plače pa bi bil odvisen od prihodkov posameznega zavoda. Ker so izvajalci v zdravstvu že danes plačani glede na število opravljenih storitev, se obenem po besedah Tajnikarja ni treba bati, da bi takšna rešitev zmanjšala število opravljenih zdravljenj. Če bi zaposleni na tak način ponudili več storitev in krajšanje čakalnih vrst, tudi javnost ne bi imela nič proti njihovim višjim plačam, predvideva Tajnikar. O plačah pa se je treba obenem dogovarjati v okviru sredstev, ki so na voljo, je poudaril. Povišanja, ki bi segla dlje, bi bila po njegovi oceni mogoča le prek zadolževanja državnega proračuna v tujini. »Temu pa se je zaradi fiskalnega pravila nujno treba izogniti,« je sklenil Tajnikar.
