Odhajajočo vlado Roberta Goloba so v zadnjih tednih posebej zaposlovale kadrovske odločitve. Seznanila se je z odstopom oziroma razrešila več državnih sekretarjev in uradnikov. Državnim sekretarjem sicer mandat poteče hkrati z ministri ob izteku mandata. Če so bili že pred nastopom funkcije v delovnem razmerju za nedoločen čas, se lahko vrnejo na delo, ki so ga opravljali, ali na drugo, za katero izpolnjujejo pogoje. S predhodno razrešitvijo so si skratka lahko zagotovili ugodnejši status, kot bi si ga morda po menjavi oblasti. Vlada je med drugim pohitela tudi z razrešitvijo državne sekretarke na ministrstvu za zunanje in evropske zadeve Melito Gabrič, ki je bila imenovana za novo veleposlanico v Rimu, kamor pa odhaja šele konec julija, pri čemer so jo nagradili tudi z višjim diplomatskim nazivom, na katerega bi pri novi vladi najbrž težko računala.
Prišla je za določen, ostala bo za nedoločen čas
S položaja direktorice urada vlade za komuniciranje (UKOM) pa je vlada razrešila Petro Bezjak Cirman, saj je novo službo za nedoločen čas dobila na uradu vlade za informacijsko varnost (URSIV), in sicer kot sekretarka v sektorju za informacijsko in kibernetsko varnost. Na novo delovno mesto so jo brez vnovičnega javnega ali internega natečaja premestili s tripartitnim aneksom k pogodbi o zaposlitvi.
Premestitev je sprožila očitke o netransparentnosti, favoriziranju ter kršitvah zakonskih načel enakopravne dostopnosti in javnega natečaja pri zaposlovanju javnih uslužbencev ter ustavne določbe, ki govori o tem, da je zaposlitev v upravnih službah mogoča samo na podlagi javnega natečaja, razen v primerih, ki jih določa zakon. Pa tudi očitke, da je v nasprotju s samo logiko mandatne zaposlitve, saj se je osebi, ki je prišla na funkcijo za določen čas, pred koncem mandata zagotovilo zaposlitev v državni upravi za nedoločen čas.
Na UKOM in URSIV so zavrnili očitke in za Dnevnik pojasnili, da so pravno podlago za sklenitev pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas z Bezjak Cirmanovo po prenehanju njenega položaja – petletni mandat direktorice UKOM bi se ji sicer iztekel leta 2028 – našli v 79. členu zakona o javnih uslužbencih (ZJU-1). Za kaj gre?
V skladu s tem členom se javnega uslužbenca, ki ima sklenjeno pogodbo o zaposlitvi za določen čas, ne sme premestiti na drugo delovno mesto niti se z njim ne sme skleniti pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas na uradniškem delovnem mestu brez javnega natečaja. Toda obstaja tudi izjema. Ne glede na omenjene prepovedi se namreč z določenimi uradniki na najvišjih položajih, med katere sodijo tudi predstojniki vladne službe, lahko po prenehanju položaja sklene pogodba o zaposlitvi za nedoločen čas tudi brez ponovnega javnega natečaja. Po tolmačenju ministrstva za javno upravo to pomeni, da se uradnik, ki je bil na položaj izbran na podlagi javnega natečaja – kar velja tudi za Bezjak Cirmanovo – po razrešitvi s položaja lahko zaposli za nedoločen čas (brez ponovnega javnega natečaja), potem ko je zaposlen za nedoločen čas, pa se lahko v skladu s 132. členom ZJU-1 tudi premesti v drug organ.
Prehiteli razrešitev pod Janševimi
Odgovor, zakaj so pred koncem mandata pohiteli z razrešitvijo Bezjak Cirmanove in njeno premestitvijo, pa je mogoče najti v 92. člen ZJU-1, ki govori o prenehanju položaja. Če je ne bi razrešila Golobova vlada, bi jo po pričakovanjih nova Janševa vlada, saj je običajno, da vlada ob nastopu mandata imenuje vršilca dolžnosti direktorja UKOM po lastni izbiri in nato izvede natečaj oziroma postopek za polni mandat direktorja. ZJU namreč določa, da lahko funkcionar oziroma organ, pristojen za imenovanje, v enem letu od nastopa funkcije razreši generalne direktorje, generalne sekretarje, predstojnike vladnih služb ipd. ne glede na razlog. V tem primeru lahko uradniku, ki pred imenovanjem na položaj ni imel pogodbe o zaposlitvi za nedoločen čas pri istem delodajalcu, predstojnik zagotovi delo pri istem delodajalcu v istem ali eno stopnjo nižjem nazivu, za katero izpolnjuje pogoje in je zanj ustrezno strokovno usposobljen, a le do izteka mandata. V nasprotnem primeru ima pravico do odpravnine.
Dr. Rajko Pirnat, strokovnjak za upravno pravo z ljubljanske pravne fakultete, ocenjuje, da je zakonska določba, na katero se sklicujejo na UKOM, precej široka. »Vprašanje je tudi, ali je ta določba ustavna, ker ustava določa, da se praviloma zaposlitev izvede z javnim natečajem. Toda dokler takšna rešitev ni ugotovljena kot neustavna, je pač dopustna.«
Izpostavlja tudi, da bi bila v takšnih primerih vendarle smiselna uporaba internega natečaja, o katerem govori ZJU-1. Na URSIV se branijo, da notranja seznanitev in interni natečaj nista obvezna. »Javne uslužbence se lahko pridobi tudi s premestitvijo.«
Hkrati Pirnat opozarja, da takšne premestitve z določenega na nedoločen čas nikakor niso mogoče v primeru kabinetne zaposlitve na zaupanje funkcionarja, pač pa je potreben javni natečaj. Toda, kot opozarja Pirnat, tudi pri javnem natečaju imajo lahko posamezniki, ki so bili prehodno kabinetno zaposleni, neupravičeno prednost, saj imajo več informacij in povezav in so favorizirani.