Vrh policije z generalnim direktorjem Antonom Olajem na čelu si po neuradnih informacijah na mestu direktorja Policijske uprave Koper želi Iztoka Jakomina, ki je koprske policiste vodil že v času prve Janševe vlade, vendar nekateri znotraj policije opozarjajo na resne varnostne zadržke.
Jakomin naj bi v zadnjem času poslovno sodeloval z rusko podjetnico Ekaterino Solomentsevo. Rusinja ima pri nas registrirano podjetje Putro, ki se ukvarja s prodajo in oddajo nepremičnin, in je prokuristka še v dveh obalnih podjetjih. Jakomin je sredi julija letos sicer odprl podjetje Malbert, ki je registrirano za turizem in storitve, vendar naj bi z rusko podjetnico opravljal različne nepremičninske posle na Obali. Tako je Jakomin po naših informacijah maja s Solomentsevo obiskal Rezidenco Čeligo v Luciji, ki jo želi ruska podjetnica že nekaj časa prevzeti. Tam naj bi se Solomentseva zapletla v incident, zaradi kršenja javnega reda in miru je morala posredovati celo policija. Po naših informacijah sta se na kraju sprla Solomentseva in Sandi Čeligo, prišlo naj bi tudi do fizičnega obračunavanja in razbijanja, v spor pa naj bi se vmešal tudi Jakomin, ki naj bi se postavil v bran Solomentsevi. Ruski podjetnici je sicer nekdo že novembra lani za avtobusno postajo v Luciji zažgal prestižni mercedes.
Po nekaterih podatkih naj bi poslovanje Solomentseve in Jakomina zaznal tudi urad za preprečevanje pranja denarja, saj naj bi se na njunih računih znašla dobra dva milijona evrov nepojasnjenega izvora. Ta denar naj bi bil namenjen prav Jakominu, da bi za rusko podjetnico uredil nepremičninske posle.
Z novinarskimi vprašanji smo se obrnili na Jakominovo podjetje, vendar odgovorov nismo prejeli. Molčijo tudi v podjetju Putro. Na kratko smo govorili le s Sandijem Čeligom, ki pa zadev okoli prodaje hotela ni želel komentirati, ni pa zanikal, da so spomladi pri njem res posredovali policisti zaradi spora z rusko podjetnico.
Spomnimo, da je bil Iztok Jakomin v času prve Janševe vlade kot direktor koprske policijske uprave tesno povezan tudi s takratnim županom Borisom Popovičem in njegovim odvetnikom Francijem Matozom. Že takrat so se pojavljale informacije o domnevno spornem vodenju posameznih policijskih postopkov. Ko se je zamenjala oblast in je Jakomin zapustil vrh koprske policijske uprave, ga je Popovič postavil na čelo Rižanskega vodovoda, kasneje pa so se tudi njune poti razšle. Danes naj bi bil Jakomin v tesni navezavi z Janševim odvetnikom Matozom in državnim sekretarjem na MNZ Francem Kanglerjem, saj se poznajo še iz mladih kadetskih dni.
Politično kadrovanje
Kadrovanje v policiji že dobro leto in pol tretje Janševe vlade izstopa po svoji intenzivnosti, pestro pa je bilo tudi v Kopru. Vodenje koprskih policistov je zapustil Igor Ciperle, ki se je preselil na policijsko akademijo v Tacen, Olaj pa nato ni bil zadovoljen z nobenim izmed kandidatov za direktorja koprske policije, ki so se prijavili na interni razpis. Favorit Olaja in vodstva notranjega ministrstva naj bi bil Jakomin, za čigar lažjo zaposlitev naj bi vodstvo policije po neuradnih informacijah spreminjalo tudi akt o notranji organizaciji in sistematizaciji delovnih mest. Podobno so v policiji storili že s pogoji za mesto direktorja koprske kriminalistične policije, ko so za to, da bi utrli pot svojemu favoritu, umaknili pogoj znanja italijanščine. Pred tem so dolgoletnega vodjo koprskih kriminalistov Deana Juriča umaknili v Postojno na upravo avtocestne policije.
Še lažje in predvsem še bolj samovoljno kadrovanje bo v prihodnje omogočala tudi pravkar sprejeta novela zakona o organiziranosti in delu v policiji, po kateri bo imelo vodstvo policije še več vpliva tudi na kadrovanje na nižjih ravneh komandirjev policijskih postaj. »Najbolj problematične so določbe, ki predvidevajo 'de facto' kadrovsko čistko v policiji in s tem pomenijo hud enostranski poseg v pravice iz delovnega razmerja,« nam je pojasnil predsednik Sindikata policistov Slovenije Kristjan Mlekuš in dodal, da bodo v prihodnjih dneh sprejeli odločitev o morebitni ustavni presoji posameznih določb spremenjenega zakona o organiziranosti in delu v policiji. To je pred dnevi že napovedal tudi Policijski sindikat Slovenije, ki bo poleg zahteve za oceno ustavnosti ustavno sodišče pozval tudi k začasnemu zadržanju spornih določb.
Teh ni malo. Kot smo že poročali, je novela posegla v usmerjanje policije v predkazenskih postopkih, v katere se bo po novem notranji minister vsaj v začetni fazi bistveno lažje vpletal. Da tožilstvo usmerja pregon, se bo namreč štelo šele po tožilskih pisnih navodilih in ne le po njihovi seznanitvi s sumom kaznivega dejanja. Novela tudi šibi položaj Nacionalnega preiskovalnega urada in njegovega direktorja, dodatno omejuje stavkovne aktivnosti v policiji, posega v pasivno volilno pravico policistov in njihove dopolnilne dejavnosti…
