Število tujih državljanov, ki delajo v Sloveniji, se je junija povzpelo na okoli 152.900, kar je največ, odkar na statističnem uradu spremljajo tovrstne registrske podatke, in skoraj sto tisoč več kot konec leta 2015, ko jih je bilo dobrih 56.000. Delež delovno aktivnih tujcev se je z lanskih 16,1 dvignil na 16,5 odstotka. Med tujimi delavci je največ državljanov Bosne in Hercegovine (BiH), približno 70.500, sledijo Srbi (teh je okoli 17.500), državljani Kosova, Makedonci in Hrvati.
Med tujci prevladujejo osebe s srednješolsko izobrazbo, teh je več kot 94.000. Osnovnošolsko ali nižjo izobrazbo ima okoli 42.000 tujcev, višjo oziroma visokošolsko pa zgolj 15.942 ali dobrih deset odstotkov. Medtem ko med tistimi z osnovno in srednjo šolo izrazito prevladujejo državljani BiH, pa so med višje- in visokošolsko izobraženimi na prvem mestu Rusi (konec maja jih je bilo v Sloveniji 2207), tem pa sledijo Hrvati, državljani BiH, Srbi in Ukrajinci. Razporeditev po državljanstvu se v zadnjih desetih letih ni bistveno spreminjala; na vrhu se izmenjujejo Rusi in Hrvati.
Zavod za zaposlovanje je lani tujcem iz tretjih držav, ki imajo terciarno izobrazbo, izdal 2079 soglasij k enotnemu dovoljenju (ED) za prebivanje in delo, od tega daleč največ Rusom (582). Ti prevladujejo tudi letos. Od 1100 soglasij v letošnjem prvem polletju jih je bilo kar 350 izdanih za državljane Rusije.
Težko dobijo delo v svojem poklicu
Med visoko izobraženimi Rusi, ki so svoj novi dom našli v Sloveniji, je tudi 39-letna restavratorka Olga. »V Slovenijo sem z možem in hčerko prišla januarja 2024. Za odhod smo se odločili zaradi vojne in vse slabših razmer v Rusiji. Prodali smo stanovanje in se napotili v Slovenijo, ki smo jo izbrali zaradi možnosti pridobitve vizuma, podobnosti jezika in zato, ker je Slovenija v EU,« pravi Olga.
Ker ni bilo drugih možnosti za pridobitev vizuma, je v Slovenijo prišla kot študentka in se vpisala na višjo šolo za vizualne komunikacije in trženje. Po letu in pol dela prek študentskega servisa je maja letos dobila redno zaposlitev v restavratorstvu. Naziva podjetja, enako tudi svojega priimka, ne želi razkriti, saj se boji posledic v Rusiji, kamor občasno odhaja na obisk k sorodnikom.
S službo je zadovoljna. »Delodajalec in kolektiv sta me lepo sprejela. Prejemam okoli 1500 evrov neto plače, kar je več, kot bi dobila v Rusiji,« pravi. Znanje slovenskega jezika si je že prej v manjši meri pridobila v Rusiji, v Sloveniji pa je skupaj z možem obiskovala šolo za starše in se vključila v samoplačniški tečaj. Največji problem jim predstavlja visoka najemnina za stanovanje, za katero morajo mesečno odšteti 1000 evrov, brez stroškov.
Medtem ko je sama po lastnih besedah imela srečo, da je dobila službo v svojem poklicu, pa imajo drugi Rusi s tem precejšnje težave. Njena znanka denimo, ki je diplomirana sociologinja z veliko izkušnjami, zdaj dela v gostilni. Olgin mož, ki je sicer po izobrazbi kuhar, je dobil delo v proizvodnji v podjetju (imena prav tako ne smemo izdati), ki ga družno vodita Rus in Ukrajinec. Oba pravita, da so z razmerami v Sloveniji zelo zadovoljni in se ne nameravajo vrniti v Rusijo.
»Izpit iz slovenščine je težka izkušnja«
Poleg Rusov je v Sloveniji močno poraslo tudi število visoko izobraženih Srbov. Vlade Milanović, ki je v Beogradu dokončal medicinsko fakulteto, je k nam skupaj z ženo prišel leta 2011. »Slovenijo sva izbrala zaradi sorodstvenih vezi, bližine Srbije ter dejstva, da smo v preteklosti živeli v skupni državi, kar daje občutek večje bližine in razumevanja okolja,« je povedal.
Najprej je opravil šestmesečno pripravništvo v Splošni bolnišnici Jesenice, po opravljenem strokovnem izpitu pa je delal v Zdravstvenem domu Jesenice kot zdravnik. Po tem, ko je na razpisu Zdravniške zbornice Slovenije dobil želeno specializacijo iz psihiatrije, je zdaj zaposlen na mestu predstojnika moških oddelkov v Psihiatrični bolnišnici Begunje.
Milanović je v času pripravništva moral opraviti izpit iz slovenščine na ravni C1 na Filozofski fakulteti v Ljubljani. »Sam izpit je bil zame izjemno težka izkušnja, morda tudi zato, ker mi učenje jezikov nikoli ni preveč ležalo. Na splošno pa velja, da so postopki pridobivanja licenc in priznavanja izobrazbe v zdravstvu zelo zahtevni in strogi – kar je sicer razumljivo zaradi narave poklica, a za tuje strokovnjake predstavlja veliko oviro,« pravi.
Z življenjem in delovnimi pogoji v Sloveniji je zelo zadovoljen. »Če bi danes ponovno izbiral, bi se zagotovo spet odločil za Slovenijo. Finančni pogoji so korektni, kot največjo prednost pa vidim urejenost sistema, varnost in naravno okolje, medtem ko sta največja problema v zdravstvu zagotovo preobremenjenost zaposlenih in kronično pomanjkanje zdravnikov,« ocenjuje Milanović. S soprogo in hčerko, ki se jima je rodila v Sloveniji, so najprej živeli v najemniških stanovanjih, kasneje pa mu je s pomočjo stanovanjskega kredita uspelo kupiti lastno nepremičnino.
Milanović meni, da Slovenija poleg »preprostih delovnih migracij« nujno potrebuje sistemske ukrepe za privabljanje strokovnjakov, kot so zdravniki, inženirji in znanstveniki. »To vključuje predvsem hitrejše in bolj transparentne postopke priznavanja tujih diplom ter licenc, davčne olajšave za deficitarne visoko izobražene kadre, lažjo integracijo družin ter podporo pri reševanju stanovanjskega vprašanja, kar bi visoko izobraženim strokovnjakom iz regije in širše dalo večjo varnost in motivacijo za dolgoročni prihod.«