Po poročanju N1 so se v tujini na pričevanja več kot tridesetih žrtev o zlorabah Marka Rupnika odzvali z večjo mero simbolne empatije. V francoskem romarskem središču Lurd so mozaike v znak solidarnosti z žrtvami zakrili, v prihodnosti pa načrtujejo njihovo popolno odstranitev. V Washingtonu so Kolumbovi vitezi že pred dvema letoma prekrili Rupnikova dela v nacionalnem svetišču Janeza Pavla II. Sveti sedež pa je umetnikova dela umaknil s svoje uradne spletne strani.
Čeprav svetovno znana svetišča umetnine zaradi spoštovanja do žrtev zakrivajo, po poročanju N1 slovenska Rimskokatoliška cerkev (RKC) vztraja pri ločevanju umetnikovega dela od njegovih dejanj.
Ločevanje del od dejanj
Škofje pod vodstvom novomeškega škofa Andreja Sajeta so v Slovenski škofovski konferenci (SŠK) že leta 2022 v izjavi zapisali: "Rupnika smo poznali kot izjemnega umetnika in pronicljivega duhovnega voditelja, ki je zaznamoval številna osebna življenja in skupnosti ter ustvaril veliko umetniških del in duhovne literature. Razumemo, da ste ob tej novici mnogi prizadeti in da se sprašujete, ali je treba vse to zavreči. Prosimo vas, da ob tem tragičnem spoznanju ločujemo med njegovimi nedopustnimi in obsodbe vrednimi dejanji ter njegovim preostalim izjemnim duhovno-umetniškim opusom, ki je bil ustvarjen v mozaikih in na ostalih področjih."
Slovenska RKC vztraja pri svojih stališčih
Gabriel Kavčič, tiskovni predstavnik SŠK, je za N1 pojasnil, da pri tem stališču vztrajajo tudi danes, in dodal, da so odločitve o morebitnih posegih v cerkvene prostore v pristojnosti posameznih škofov oziroma upraviteljev objektov.
Ljubljanski nadškof Stanislav Zore je v odgovoru za N1 priznal, da mozaiki žrtvam povzročajo bolečino in travmo, vendar vprašanje njihove prihodnosti označuje za "zahtevno in kompleksno".
Kot argument proti odstranitvi navaja dejstvo, da so mozaiki del opreme prostora, ki bi ga bilo ob morebitnem umiku treba nadomestiti z drugo opremo, kar dodatno zapleta situacijo v slovenskih cerkvah.