RTV Slovenija še čaka na denar iz proračuna

Decembra lani je državni zbor sprejel novelo zakona o RTV Slovenija, ki določa financiranje narodnostnih programov in dela glasbene produkcije iz državnega proračuna. Po novem država zagotavlja sredstva v višini desetih odstotkov zbranega RTV-prispevka iz preteklega leta, kar naj bi zagotovilo stabilnejši in predvidljivejši model financiranja. Prav pri izvajanju te določbe pa se je zataknilo. RTV Slovenija namreč iz proračuna za zdaj še ni prejela nobenega izplačila.

Med zakonom in pogodbo

Ključni zaplet predstavlja stališče ministrstva za kulturo in ministrstva za finance, ki menita, da mora RTV Slovenija za prejem sredstev iz proračuna vsako leto z državo skleniti pogodbo o izplačilu. Na ministrstvih vztrajajo, da je pri proračunskih sredstvih takšna pogodba nujna, saj omogoča nadzor nad namensko porabo.

Uprava RTV temu nasprotuje. Kot je na sredini seji sveta RTV Slovenija dejal član uprave Luka Rupnik, zakon o Radioteleviziji Slovenija že zdaj neposredno določa način financiranja programov narodnih manjšin. Po njegovih besedah mora državni proračun slediti zakonu o RTV Slovenija, ne pa da RTV Slovenija sledi zakonu o financah. Uprava se zavzema za to, da financiranje teh programov poteka neposredno na podlagi zakona, brez dodatnega pogodbenega urejanja.

Na ministrstvih pa opozarjajo, da zakon sicer določa pravno podlago za financiranje, ne določa pa dovolj natančno mehanizma njegovega izvrševanja, zato je po njihovem mnenju potrebna dodatna ureditev v obliki dvostranskega pravnega akta.

Vprašanje predvidljivosti in nadzora

V ospredju tako ni le pravno vprašanje, temveč tudi vprašanje stabilnosti financiranja. Uprava opozarja, da bi sistem, ki temelji na letnih pogodbah, otežil dolgoročno načrtovanje programov, zlasti na občutljivih področjih, kot so programi za narodne skupnosti. Gre za vsebine, ki jih zaradi njihovega javnega pomena ni mogoče prilagajati kratkoročnim finančnim nihanjem.

Na drugi strani država poudarja, da mora biti vsaka poraba javnih sredstev jasno dokumentirana in nadzorovana. Pogodba naj bi bila predvsem instrument transparentnosti in odgovornosti, ne pa poseg v uredniško ali institucionalno avtonomijo. V praksi pa prav ta razlika odpira vprašanje, ali gre zgolj za tehnični nadzor ali tudi za vzpostavljanje mehanizmov, ki lahko vplivajo na dolgoročno stabilnost financiranja.

V. d. pomočnika predsednika uprave za radio in televizijo za avtohtono italijansko narodno skupnost David Runco je zaplet na sredini seji sveta RTV Slovenija zaplet označil kot »pravno bitko med državo in RTV Slovenija« ter opozoril, da bo moral RTV Slovenija morda pripraviti rebalans letošnjega finančnega načrta, ker sredstev iz proračuna še niso prejeli. Predsednik sveta Goran Forbici pa meni, da ne gre za pravno, temveč za »politično vprašanje par excellence«. Po njegovih besedah bi privolitev v podpis pogodbe lahko pomenila, da bi takšen model postal stalnica tudi v prihodnjih letih, kar bi lahko ogrozilo avtonomijo zavoda.

Ker sredstva za leto 2026 še vedno niso bila izplačana, zaplet dobiva tudi konkretne finančne posledice. Gre za sredstva, ki so po zakonu namenjena izključno programom za narodni skupnosti, zato lahko zamik vpliva na njihovo izvajanje in načrtovanje. Svet RTV Slovenija je upravi v sredo zato dal soglasje za uporabo vseh pravnih sredstev, vključno z možnostjo sodnega postopka. Svet RTV Slovenija se namreč z upravo strinja, da navedena določba oziroma zakon predstavlja jasno in neposredno zakonsko podlago za financiranje teh vsebin. Ob tem so na RTV Slovenija poudarili, da bodo sredstva na podlagi tega zakona strogo namensko uporabljena ter da bo tudi v tem segmentu porabe zagotovljena transparentnost. Kako bo vprašanje razrešeno, za zdaj ostaja odprto, a bo razplet pomembno vplival ne le na financiranje narodnostnih programov, temveč tudi na prihodnje razmerje med državo in javnim servisom.