Po dostopnih informacijah naj bi na RTV Slovenija v kratkem prišlo do drastičnih sprememb v zvezi z dopisništvom v Moskvi. Kot smo izvedeli, se je vodstvo RTVS, ki mu ob odsotnosti vršilca dolžnosti generalnega direktorja Andreja Graha Whatmougha poveljuje televizijski direktor Uroš Urbanija, odločilo za nekakšno »odpoved« delovanja pisarne. Moskovska dopisnica Vlasta Jeseničnik je iz Ljubljane prejela obvestilo, da mora prekiniti najemnino za stanovanje v ruskem glavnem mestu in do konca avgusta zapustiti državo. Tedaj se res izteče njen dopisniški mandat, ki ga je doslej uspešno podaljševala, to pa je povezano z več drugimi zapleti, ki bodo vplivali na usodo samega dopisništva.
Učinek domin
Po nekaterih informacijah naj bi RTV Slovenija nameravala v bližnji prihodnosti namesto v Moskvi dopisništvo odpreti v Kijevu oziroma tam urediti prisotnost stalnega poročevalca. V tem času v Moskvi, kot kaže, ne bo nikogar. Poznavalci dogajanja, s katerimi smo govorili včeraj, pa so opozorili, da lahko pri tem »premiku« pride do vrste težav: v Ukrajini je zaradi vojnih razmer in administrativno-varnostnih omejitev vzpostavljanje stalne prisotnosti poročevalca, ki bi deloval kot dopisnik, oteženo; poročanje iz Kijeva tudi o dogajanju v Rusiji ne more dosegati standardov, ki jih je mogoče dosegati v Moskvi; obenem pa bi se lahko zgodilo, da bi po odhodu sedanje dopisnice iz Moskve ruske oblasti omejevale prihod morebitnega novega dopisnika v Moskvo, saj Rusija zdaj tudi Slovenijo šteje med sovražne države. Ruske oblasti imajo v vsakem primeru pri obravnavi novinarskih prošenj za dopisniško akreditacijo možnost prošnjo zavrniti. Res pa je, pravijo naši viri, da nekateri zahodni dopisniki akreditacije še vedno lahko dobijo.
Dopisništvo RTV Slovenija v Moskvi je sicer dragoceno, saj je po začetku vojne v Ukrajini poročanje dopisnice Vlaste Jeseničnik ponujalo enega redkih neposrednih vpogledov v osrčje Rusije, ki se je do zahoda skoraj povsem zaprla. S poročanjem moskovske dopisnice, trenutno edine slovenske novinarke v Rusiji, je slovenska javnost lahko vsak dan izvedela, kako poročajo ruski mediji, ki jih v Evropi ni več mogoče spremljati, in kaj o vojni in razmerah v svoji državi menijo prebivalci Rusije – tako strokovnjaki kot »običajni« državljani. V zadnjih dneh je denimo lahko Vlasta Jeseničnik na podlagi neposrednega spremljanja ruskih medijev in virov informacij ponudila avtentično interpretacijo spopada med rusko zasebno vojsko Wagner in ruskimi silami, ki je skorajda prerasel v državljansko vojno. »Rusija je ena najpomembnejših držav sveta, članica varnostnega sveta, jedrska velesila. Lani je začela strašno vojno, pravkar smo bili priča poskusu prevrata. V takšnih okoliščinah je dopisništvo v Moskvi izredno pomembno. Dobro bi bilo, če bi dopisništvo ohranili in bi dopisnik ostal v Moskvi,« je včeraj v kratkem pogovoru za naš časopis iz Moskve dejala Vlasta Jeseničnik.
Iz vodstva RTV Slovenija so včeraj popoldan sporočili, da bodo na vprašanja o usodi moskovskega dopisništva odgovorili danes.
Napadi na dopisnico
Spremembe na dopisniškem mestu v Rusiji pa imajo tudi prepoznavno politično ozadje – do poročanja Vlaste Jeseničnik iz Moskve so bili v preteklosti kritični v stranki SDS, vključno z njenim predsednikom Janezom Janšo. Moskovski dopisnici so v zadnjem letu dni očitali prorusko držo in jo na družbenih omrežjih odkrito blatili. Kot smo že poročali, pa so napadi na Vlasto Jeseničnik brez osnove, saj nikoli ni zagovarjala ne vladavine ne političnih ali vojaških potez predsednika Vladimirja Putina in njegovih sodelavcev. Njeno novinarsko delo je profesionalno, uokvirjajo pa ga pogoji, ki jih določa ruski avtoritarni režim in ki se jih morajo držati vsi tuji dopisniki, sicer jih oblasti izženejo iz države.
