Gorščakova je v izjavi za medije poudarila, da Radiotelevizija Slovenija (RTVS) potrebuje stabilno financiranje. "Akt o svobodi medijev pravi, da mora imeti radiotelevizija v vsaki evropski državi zagotovljeno stabilno, dolgoročno in trajnostno financiranje. Če tega ni, potem mora politika to omogočiti," je dejala. Ob tem je poudarila, da bi se morala slovenska politika po vseh teh letih, ko financiranje RTVS ni bilo stabilno in zadostno, z javnostjo pogovoriti, kaj od RTVS želi. "Smo v 21. stoletju in ta hiša zares potrebuje preobrazbo, ampak ne take preobrazbe, ko nekdo kar pavšalno nekaj reče, ampak preobrazbo, ki jo je treba doreči z javnostjo," je navedla.
Javnosti in volilcem se je zahvalila, da so danes javnemu servisu izkazali "res veliko zaupanje". Izpostavila je tudi dobre rezultate RTVS, in sicer, da televiziji raste gledanost, radio v zelo konkurenčnem okolju ohranja poslušanost, njihov spletni portal raste na lestvici priljubljenosti, RTV 365 pa je najbolj obiskan portal za video na zahtevo. Čeprav je referendumski izid tesen, Gorščakova meni, da javnost glede RTVS ni tako razdeljena, kot se zdi po današnjih referendumskih rezultatih.
Javnost si želi kakovostnih medijev, a je bilo populistično referendumsko vprašanje namenoma postavljeno tako, da je razdvojilo javnost, meni. "Tako tesen izid pomeni le to, da politika nima mandata volilcev, da ukine RTV-prispevek. Ima pa mandat, da z javnostjo opravi razpravo, kakšno RTVS si želi," poudarja predsednica uprave RTVS. Na vprašanje, kaj bi za javni zavod pomenilo, če bi se financiral le iz proračuna, pa je Gorščakova spomnila na dolgotrajna pogajanja javnega zavoda z uradom vlade za narodnosti za financiranje programov za narodnosti. Ta kažejo na to, da bi bila pogajanja z državo glede proračunskega financiranja dolgotrajna in zelo težka, RTVS pa bi bila na koncu stisnjena v kot, da mora podpisati pogodbo, prav tako pa je v takšni obliki ne želi, je poudarila.
Po delnih neuradnih izidih današnjih referendumov so volilci najbolj prepričljivo podprli pogojevanje socialne pomoči z družbenokoristnim delom in ukinitev volilne pravice nekaterim tujcem na lokalnih volitvah, tesneje pa je pri vprašanju o ukinitvi RTV-prispevka, ki ga je po preštetih 99,94 odstotka glasovnic podprlo 50,09 odstotka volilcev. Medtem pa se je izid, ki je po prvih objavljenih rezultatih kazal tudi večinsko podporo noveli zakona o parlamentarni preiskavi, po več kot 80 odstotkih preštetih glasovnic prevesil v korist nasprotnikov novele.