Romsko prebivalstvo v Sloveniji je soočeno s sistemsko diskriminacijo, še zlasti pri nastanitvenih razmerah in na področju izobraževanja. Zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje javne varnosti, tako imenovani Šutarjev zakon, pa je razširil policijska in pravosodna pooblastila, odpravil postopkovne varovalke in socialne prejemke povezal s plačevanjem prekrškovnih kazni, ki so nesorazmerno prizadeli romsko prebivalstvo in še povečali njihovo družbeno izključenost, so v včeraj objavljenem letnem poročilu o razmerah na področju človekovih pravic v svetu v letu 2025 glede Slovenije zapisali v Amnesty International (AI).
Razmere v romskih naseljih se v letu 2025 niso izboljšale, so k temu dodali v Amnesty International Slovenije (AIS). Opozorili so, da so romska naselja na jugovzhodu Slovenije še vedno brez vode in elektrike, neustrezni bivanjski pogoji pa preprečujejo in omejujejo pravico romskih otrok do izobraževanja. Vlada je po oceni AIS z zakonom o zagotavljanju javne varnosti, ki je omogočil rubeže socialnih pomoči, še poslabšala razmere. V prvih treh mesecih letos oziroma do začetka aprila, ko je ustavno sodišče začasno zadržalo sporne določbe, je brez socialne pomoči ostalo več kot 1000 posameznikov in njihovih družin.
»Le zaposleni Romi so zagotovilo boljše prihodnosti«
Predstavniki Romov so v odzivu na letno poročilo Amnesty International poudarili nujnost legalizacije romskih naselij. Temu naj sledi skrb za izobrazbo in delo. »Le zaposleni Romi so zagotovilo boljše prihodnosti,« je za STA dejal predsednik združenja Forum romskih svetnikov Darko Rudaš. Nekatere občine na jugovzhodu Slovenije po Rudaševih besedah ne vlagajo dovolj v razvoj tamkajšnjih romskih naselij, kljub temu da za to dobivajo denar. Kot je dejal, se izgovarjajo, da je razvoj nemogoč, saj so naselja nelegalna.
Da je romska problematika pomembno vprašanje na področju človekovih pravic v Sloveniji, se strinja tudi varuhinja človekovih pravic Simona Drenik Bavdek, ki je pri tem še posebej opozorila na intersekcijsko diskriminacijo romskih deklic in neuspešno integracijo Romov. Varuhinja je med problemi izpostavila tudi vprašanje dostopa do zdravnika »tako na primarni kot sekundarni ravni« in na »nedopustno dolge čakalne vrste« pa na »pomanjkanje kadrov, vključno v sodstvu, v zdravstvu, sociali, šolstvu in inšpekcijskih službah«.
Milan Brglez, profesor na ljubljanski fakulteti za družbene vede (FDV) in nekdanji predsednik DZ, je v pogovoru za Dnevnik povedal, da imamo v Sloveniji na področju človekovih pravic »slabosti, ki se ne spreminjajo tako hitro«. »V zadnjih letih ni bilo bistvenega napredka, saj se ga ne da narediti le z represivnimi zakoni. Bistveno je, kje postaviš prioritete in koliko za to nameniš sredstev. Za to pa je odgovorna vlada,« meni Brglez, ki »glede na to, kaj se nam v prihodnje obeta na političnem prizorišču«, ni optimist.
Brez osebnega zdravnika 140.000 ljudi
Amnesty International je v svojem letnem poročilu zapisal, da je brez osebnega zdravnika kar okoli 140.000 ljudi. V organizaciji so med kršitvami človekovih pravic znova opozorili tudi na »izbrisane«, ki jim je, kot pravijo, še vedno onemogočena ureditev stalnega prebivališča. Navkljub sodbam, ki so potrdile pravice izbrisanih, učinkovitih pravnih sredstev, ki bi popravile kršitve, ni, so zapisali v AI.
Kljub temu da dopolnjen zakon o tujcih omogoča, da lahko prosilci za azil z zaposlitvijo oziroma s plačanimi socialnimi prispevki v vsaj treh od zadnjih štirih mesecev zaprosijo za dovoljenje za bivanje in delo, azilni postopki po oceni AI še vedno trajajo občutno predolgo, nadaljujejo pa se tudi vračanja beguncev in migrantov na Hrvaško kljub številnim poročilom o tamkajšnjem policijskem nasilju in dokazom o kršitvah pravic.
Opozorili so še, da morajo transspolne osebe za spremembo podatka o spolu v dokumentih še naprej pridobiti medicinske izvide.
AIS zaskrbljen zaradi nove medijske zakonodaje
AIS je kritičen tudi do septembra lani sprejete nove medijske zakonodaje, ki je dvema vladnima agencijama podelila pristojnost presojanja, ali se lahko medijsko vsebino razume kot ščuvanje k nasilju, kot sovražni govor ali kot terorizem. Po njihovih besedah obstaja skrb, »da presoja ne bo nepristranska in bi lahko vodila do medijske cenzure ter da bi novi načini državnega financiranja, ki jih predvideva zakon kot pomoč medijem, lahko odražali politično pristranskost«.