Nemška odvetnica Roda Verheyen zastopa deset družin iz Evrope, Kenije in s Fidžija ter švedsko mladinsko organizacijo Saminuorra, ki zaradi nezadostnih podnebnih ukrepov tožijo evropski parlament in svet Evropske unije. Hkrati zastopa tudi tri nemške družine, ki se ukvarjajo z organskim kmetovanjem in tožijo nemško vlado, ker z neizpolnjevanjem podnebnih ciljev krši njihovo pravico do življenja in zdravja.
Kako bo dogajanje v Katovicah vplivalo na vaše tožbe?S pravnega vidika posledic ne bo, saj gre v našem primeru pred sodiščem EU za dolžnost Unije, da z ustreznimi zakonskimi ukrepi zaščiti prebivalstvo pred podnebnimi spremembami. Ta dolžnost ni neposredno povezana niti s pariškimi zavezami niti s konferenco v Katovicah, je pa tam EU priznala, da njen cilj zmanjšanja izpustov toplogrednih plinov za 40 odstotkov do leta 2030 ne bo dovolj za uresničitev pariškega dogovora. Čeprav konkretnega sklepa sveta Evropske unije še ni, so tudi države članice EU (ki sestavljajo svet, op. p.) v Katovicah dale vedeti, da 40-odstotno znižanje ne bo dovolj. Doslej je to trdil zgolj evropski parlament, ki je že pred dvema mesecema podprl odločnejše ukrepanje, to je zmanjšanje izpustov za 55 odstotkov. Natančno takšen ukrep zahtevamo v naši tožbi. Z vsebinskega vidika bi tako lahko rekli, da smo tožbo tako rekoč dobili. Vendar konkretni zakoni, zoper katere tožimo, še vedno veljajo v povsem enaki obliki kot pred Katovicami.
Poleg postopka pred sodiščem EU zastopate prizadete še v eni podnebni tožbi.Pravzaprav dveh. Pred nemškim sodiščem zastopam stranko, Perujca, ki toži nemškega premogovniškega velikana RWE. Oktobra pa smo proti nemški vladi v imenu treh družin vložili tožbo, ki je zasnovana podobno kot evropska, le da je namesto v prihodnost usmerjena v aktualno vprašanje, ali je treba uresničiti nacionalni cilj zmanjšanja izpustov do leta 2020.
Nemška vlada se je temu cilju zmanjšanja izpustov za 40 odstotkov v primerjavi z izhodiščnim letom 1990 odpovedala.Enostavno ga je prenehala uresničevati. V tožbi trdimo, da je zaveza stara že enajst let in da je bilo za doslej doseženo 32-odstotno znižanje izpustov izvedenih že toliko ukrepov, da je cilj že tako utrjen, da imajo ljudje do njega pravico.
Bo imelo poročilo o podnebnih spremembah, ki ga je decembra lani predstavil medvladni znanstveni forum IPCC, na sodišču kaj manjšo težo, ker ga države v Katovicah niso uradno potrdile?Ne verjamem. Povsem vseeno je, ali se vlade držav strinjajo z edinim svetovno relevantnim znanstvenim gremijem, ki je v svojem poročilu povzel dognanja celotne znanosti na področju podnebnih sprememb.
V tem trenutku po svetu poteka že na tisoče podnebnih tožb.To ne drži. Poteka na tisoče in verjetno celo na desettisoče tožb proti konkretnim projektom, kot so termoelektrarne ali letališča. Samo jaz vodim 40 takšnih postopkov. Toda tožb, v katerih so podnebne spremembe osrednje vprašanje, tožniki pa od držav zahtevajo, naj neodvisno od konkretnih primerov storijo več za splošno zaščito pred podnebnimi spremembami, je po vsem svetu morda dvajset. Sčasoma jih bo zagotovo čedalje več. Predvidevam, da bo večina držav EU deležna kakšne takšne tožbe, enako Avstralija. Nova Zelandija se z njo že sooča, v ZDA pa je takšnih tožb zelo veliko tako na državni kot na zvezni ravni. Vse države, katerih pravni sistem to omogoča, bodo deležne podnebnih tožb. Tempo, s katerim ukrepajo, je enostavno preveč v nasprotju s priporočili IPCC.
Izidi tožb so zelo različni. Švicarske podnebne babice so decembra lani primer izgubile, saj je sodišče odločilo, da jih kljub velikemu tveganju za smrt zaradi vročinskega vala podnebne spremembe ne ogrožajo nič bolj kot ostalo prebivalstvo. Nasprotno je v primeru Urgenda sodišče pritrdilo tožnikom, češ da danska država za omejitev podnebnih sprememb ni storila dovolj in mora to spremeniti. Kaj odloči?Vzemimo za primer kmetovalca, ki toži RWE, torej enega samega povzročitelja izpustov toplogrednih plinov, in od njega zahteva zaščitne ukrepe. Na prvi stopnji smo tožbo izgubili, vendar smo se pritožili in na drugostopenjskem sodišču vsaj za zdaj zmagali. Sodišče je potrdilo, da je v osnovi tudi vsak posamezni onesnaževalec odgovoren za škodljive posledice podnebnih sprememb. Takšna sodna odločitev je kar velik uspeh, ki smo ga dosegli, ker je sodišče želelo pravno obdelati primer. To pomeni, da se je poglobilo v zadevo in soočilo pravo s podnebnimi dejstvi. To se je zgodilo tudi v primeru Urgenda. Danska država je sprva zasledovala cilj znižanja izpustov, ki pa se mu je nato, podobno kot nemška zvezna vlada, odpovedala. S tem se ni držala niti minimuma, ki bi bil po oceni foruma IPCC potreben. Tožniki so zato od sodišča zahtevali, naj ugotovi, da je država dolžna izvesti vsaj minimalne ukrepe, ki jih predlaga IPCC, saj ne more biti sprejemljivo, da ne naredi popolnoma nič. Seveda bi tudi v primeru Urgenda lahko naleteli na sodišče, ki se ne bi hotelo soočiti z njihovimi argumenti, ker so zapleteni in o njih dotlej ni presojalo še nobeno drugo sodišče. Vendar so imeli srečo.
Ne glede na to dokazovanje vzročno-posledičnih povezav med podnebnimi spremembami in njihovimi posledicami ni enostavno.Tu je treba razlikovati med tožbami zaradi konkretnih primerov in recimo našo evropsko tožbo. Kaj moramo v tej dokazati? Najprej to, da podnebne spremembe obstajajo. Vso argumentacijo za to trditev naslanjamo na ugotovitve foruma IPCC, ki jih brez debate sprejema celotna EU. Vse argumente imamo torej na dlani. Tudi trditve, da kmetijstvo že zdaj občuti škodljive posledice podnebnih sprememb, naslanjamo na dokaze IPCC in druge znanstvene dokaze, ki pravijo, da brez podnebnih sprememb teh učinkov ne bi bilo oziroma bi bili šibkejši. Res pa je, da konkretnejše ko so tožbe – recimo, da neko družinsko podjetje trpi točno določene posledice zaradi podnebnih sprememb – težje jih je dokazati.
Je to tudi razlog, da vaše stranke ne zahtevajo denarne odškodnine?Seveda. Obenem je dejstvo, da je podnebna kriza že tu, kar na lastni koži občuti vsak, ki dela v kmetijstvu, hkrati pa ve, da sprememb še ni konec. Večje segrevanje ozračja ko bomo dopustili, večje posledice lahko pričakujemo. Zato interes mojih strank ni denarna odškodnina, temveč izognitev še hujšim posledicam podnebnih sprememb.
Hkrati bi bilo verjetno težje izmeriti in dokazati konkretno škodo.Težje, vendar ne nemogoče, saj to v perujskem primeru dejansko počnemo, in to pred civilnim sodiščem. V perujskih Andih se zaradi podnebnih sprememb soočajo s škodo, ki jo povzročajo ledeniške poplave. Mi trdimo, da je k njim pripomogel tudi koncern RWE. Sodišče je odločilo, da je to povsem mogoče, in od nas zahteva, da to podrobneje dokažemo.
Kako drago je takšno dokazovanje?Vsakdo si ne more privoščiti takšne tožbe, kar je vsekakor velik problem. Doslej smo za izvedenska mnenja namenili okoli dvajset tisoč evrov.
Ali je sploh kakšna podnebna tožba, ki je ne podpirajo nevladne organizacije?Da, v ZDA, kjer tožbe vlagajo mesta in lokalne skupnosti. Takšnih tožb bo vse več, saj so recimo ukrepi za zaščito priobalnih območij izredno dragi. Lokalne oblasti bodo zagotovo poskušale nekaj vloženega denarja dobiti nazaj od povzročiteljev podnebnih sprememb. Ali bodo v teh tožbah uspešne, bomo še videli. Kajti zagotovo imate prav, ne gre za enostavne postopke, zato tudi trajajo tako dolgo.
Zakaj nevladne organizacije, recimo Greenpeace, ki finančno podpira vaše primere, ne tožijo same?Tudi Greenpeace je eden od tožnikov, vendar ni edini.
Zaradi težav z utemeljevanjem pravnega interesa?Tako je. To je razlog, da se nobena okoljevarstvena organizacija ni priključila naši evropski tožbi, saj je evropsko sodišče takšne tožbe doslej vedno odklanjalo. Tudi v Nemčiji takšno sodelovanje nevladnih organizacij v tožbah ni neproblematično, vendar se je Greenpeace kljub temu odločil za ta korak. Videli bomo, kaj se bo zgodilo.
Tudi slovenski pravni sistem onemogoča okoljske tožbe nevladnim organizacijam.Država, ki dovoljuje tožbe izključno prizadetim posameznikom, se mora zavedati, da s tem morda krši aarhuško konvencijo. Njena podpisnica je tudi Slovenija. Nemčija je bila za to že obsojena. V zadnjih treh letih se je zato veliko spremenilo, tožbe nevladnih organizacij so postale mogoče.
Kaj lahko te prinesejo?Pred sodiščem zastopam družine, ki že stoletja vodijo družinska podjetja. Ti ljudje spremembe občutijo veliko bolj kot jaz in imajo občutek popolne nemoči, da bi se pred njimi zaščitili.
