»Lahko potrdim, da je prišlo do koordiniranega napada na dva profila: na račun predsednika vlade Republike Slovenije in predsednika politične stranke Roberta Goloba ter na uradni profil stranke Gibanje Svoboda,« je neuradne informacije potrdila Petra Aršič, državna sekretarka v kabinetu predsednika vlade.
Na omenjenih profilih so včeraj okoli 14. ure opazili nenavadne aktivnosti z izjemno povečanim številom sledilcev (več tisoč novih profilov se je pridružilo skoraj sočasno) in komentarjev pod objavami, medtem ko do prevzema profila (in morebitnih lažnih objav) ni prišlo.
Sklepajo, da je šlo za lažne oziroma neavtentične račune, dodane na koordiniran način. Oba instagram računa so nemudoma pretvoriti v osebna računa in njune nastavitve začasno nastaviti kot zasebne.
Kot smo še izvedeli, na podlagi uporabniških imen in zapisa imen v arabskem oziroma perzijskem pismu sklepajo, da ti lažni profili najverjetneje izvirajo iz Irana oziroma da gre za iranske (perzijske) uporabnike. Hkrati strokovnjaki, ki se trenutno ukvarjajo z zadevo, ne izključujejo možnosti, da želi nekdo zgolj ustvariti vtis, da profili prihajajo s tega območja, in tako namenoma preusmeriti pozornost v to regijo. Uporaba tujega jezika in tujih imen namreč sama po sebi še ne pomeni, da napad dejansko prihaja iz določene države.
Po naših informacijah je bil pred 14 dnevi tarča identičnega napada tudi profil podjetnika Joca Pečečnika.
Kaj je cilj?
Množično dodajanje lažnih profilov iz tujine, pogosto v tujem jeziku, na družbenem omrežju instagram praviloma sodi med tako imenovano neavtentično koordinirano delovanje (angleško coordinated inauthentic behavior). Strokovnjaki opozarjajo, da je takšno početje lahko del širšega informacijskega ali celo kibernetskega napada.
Kaj bi lahko bil cilj kibernetskega napada z dodajanjem lažnih sledilcev v tujem jeziku? Najverjetneje razvrednotenje kredibilnost profila. Ko se med sledilci nenadoma pojavijo tisoči računov z eksotičnimi imeni, brez profilnih fotografij in z vsebino v tujem jeziku, to lahko sproži dvome o avtentičnosti občinstva. Algoritmi platforme lahko tak profil zaznajo kot sumljiv, kar privede do zmanjšanega dosega objav ali celo začasnih omejitev.
Strokovnjaki opozarjajo, da gre za obliko digitalne diskreditacije. Podjetja, vplivneži ali javne osebe lahko zaradi takšne manipulacije izgubijo zaupanje partnerjev in sledilcev. V poslovnem okolju, kjer je organski doseg ključnega pomena za oglaševalske prihodke, lahko to pomeni tudi finančno škodo.
Vprašanje je, ali bo cilj napada na Gibanje Svoboda in Roberta Goloba zadovoljivo pojasnjen. Morda gre za predvolilno nagajanje, naključni dogodek ali del širše kampanje napada na omenjena profila.