Potem ko je postalo jasno, da Janeza Ciglerja Kralja tokrat bolj kot socialni mika kmetijski resor in da ministrstvo za demografijo ne bo pristalo v rokah ministra iz vrst SLS, pač pa ga bo v okviru kvote trojčka dobila NSi, je bila Mateja Ribič pričakovana kandidatka. NSi namreč v svojem kadrovskem bazenu nima veliko primernih kandidatov, ki bi poznali in bili pripravljeni sprejeti zahtevne izzive na tem področju. Doslej iz vrst strokovne in zainteresirane javnosti glede Ribičeve, sicer univerzitetne diplomirane pravnice z dolgoletnimi izkušnjami predvsem v javnem sektorju, ni bilo zaslediti niti posebnih pomislekov niti posebnega zadovoljstva, pač pa predvsem pričakovanje dialoga in konkretnih rezultatov.
V nekoliko preoblikovanem ministrstvu bo po novem bolj poudarjena ne le družinska, temveč tudi demografska politika, ki jo je zaradi negativnih trendov prihodnja koalicija izpostavila kot eno najpomembnejših področij. Obenem bo bedela nad vsemi delovnimi področji dosedanjega ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti razen dela (ki se seli pod okrilje skupnega ministrstva za gospodarstvo in delo), od ministrstva za solidarno prihodnost, ki se ukinja, pa prevzema področje dolgotrajne oskrbe, pri čemer bi ji lahko koristile tudi izkušnje, ki jih je pridobila kot direktorica doma starejših občanov.
Poenotenje plačila za vse stanovalce
Prav dolgotrajna oskrba bo tudi prvi preizkus. Ribičeva jo je že na začetku predstavitve izpostavila kot eno glavnih prioritet. Od nje se pričakuje predvsem, da bo zagotovila dejansko izvajanje sistema. V odhajajoči vladi so ves čas ponavljali, da so bili na tem področju narejeni veliki koraki naprej, a hkrati studi sami priznali, da so potrebne nujne izboljšave. Levica je že vložila tudi predlog interventnih sprememb – in to že drugič (v prvo predlog ni bil sprejet). Ena večjih anomalij, ki jo je izpostavila tudi Ribičeva, je, da novi uporabniki v domovih starejših (ki niso bili prevedeni), medtem ko dolgo čakajo na odločbo, plačujejo višjo ceno oskrbe, kot bi jo sicer. »To področje je treba urediti v čim krajšem možnem času, in to za nazaj,« je poudarila. Zavzemala se bo tudi za poenostavitve zdaj dolgotrajnih in prezapletenih postopkov, ki ovirajo sicer pravočasen dostop do pravic. Glede predvidene ukinitve plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo pa je dejala, da to ne pomeni, da bi upokojenci ostali brez teh pravic, saj bi prispevek plačevali le zaposleni. V opoziciji so to potezo označili kot zgrešeno, saj v primeru posameznika ne gre za visoko plačilo (en odstotek), izpad v sistemu, kjer bo denarja prej ali slej premalo, pa bi bil znaten.
Strožji nadzor pri socialnih transferjih
Več polemik je pričakovati na področju socialne pomoči, pri čemer je Ribičeva napovedala strožji nazor in preprečevanje zlorab, ko se nekdo na center za socialno delo, kjer odda vlogo za denarno socialno pomoč, »pripelje z najnovejšim beemvejem«. Po njenem mnenju morajo socialni transferji priti do tistih, ki jih resnično potrebujejo. Napovedala je tudi prevetritev sistema socialnih transferjev na način, da bo bolj spodbujal vključevanje na trg dela, saj so zdaj razlike med družino, kje starša delata, in tisto, ki prejema socialno pomoč in druge višje subvencije in dodatke, premajhne.
V koalicijski pogodbi je predvidena vezava socialne pomoči na vključevanje v javna dela ter uvedba znižanja pomoči za 50 odstotkov v primeru neupravičenega odklona sodelovanja, česar Ribičeva v predstavitvi ni posebej izpostavila.
Na področju družinske politike se zavzema za postopno uvedbo brezplačnega vrtca. Konkretnejših rešitev za povečanje števila rojstev še ni ponudila, je pa poudarila, da si bodo v okviru celotne vlade prizadevali izboljšati okoliščine, pri čemer ima pomembno vlogo stanovanjska politika.
Iz vrst invalidskih organizacij so se že pred zaslišanjem pojavili pozivi, naj se kandidatka jasno opredeli tudi do izvajanja deinstitucionalizacije, razvoja skupnostnih storitev in položaja oseb z invalidnostjo. »Nič o invalidih brez invalidov,« je svoj moto povzela Ribičeva, ki se zavzema za boljšo vključenost invalidov v družbo in njihovo zaposlovanje ter enak dostop do vseh storitev.
Po zaslišanju je dobila zeleno luč pristojnega odbora DZ. Da je bila njena predstavitev ustrezna, je ocenilo osem članov odbora, proti jih je bilo šest.