Nova vlada je na prvi seji, ki se je končala nekaj minut pred polnočjo, poleg kadrovskih potez sprejela tudi sklep o natančnem pregledu zaposlitev po ministrstvih od prvega januarja 2020 dalje. Ministrstvom, organom v sestavi ministrstev in vladnim službam so naložili, »da do torka, 7. junija, do 9. ure« pripravijo poimenski seznam vseh novo zaposlenih od 1. januarja 2020 do 1. junija 2022. Pri tem pa morajo seznam opremiti »z nazivi, plačnim razredom in tipom zaposlitve (zaposlitev za nedoločen čas, nadomeščanje, zaposlitev na zaupanje)«. Za isto obdobje terjajo tudi podatke o »trajnih oziroma začasnih premestitvah znotraj organa, in sicer z navedbo naziva in plačnega razreda pred premestitvijo in nazivom in plačnim razredom po premestitvi.
Po sledi zaposlovanja
Razloge za forenzični pregled zaposlitev v državni upravi in napredovanj bi lahko iskali v nenavadni praksi po ministrstvih v zadnjih mesecih, ko so objavljali razpise o zaposlitvah z izjemno kratkimi roki za prijavo. Po neuradnih informacijah naj bi samo v letošnjem letu v državni upravi zaposlili skoraj 1000 ljudi oziroma jim omogočili napredovanja za več razredov, kar pomeni bistveno višje plače. Kakšno je dejansko stanje na tem področju, ni jasno, je pa zanimivo, da morajo po ministrstvih in organih v sestavi v nekaj dneh pripraviti celovita poročila, kaj se je dogajalo na področju zaposlovanja.
Nova vlada je sicer na prvi seji odobrila devet zaposlitev v kabinetu predsednika vlade. To so Andrej Benedejčič (nacionalna varnost), Anton Grizold (za obrambo), Maša Kociper (za komunikacijo med vlado in DZ), Vojko Volk (zunanje zadeve), Melita Župevc (strateško komuniciranje), Petra Škofic (vodja kabineta) in Igor Mally, ki bo Golobu svetoval na področju zadev EU in bo po naravi službe skrbel za neposredno komunikacijo s predsedniki vlad in držav članic EU.
Na prvi seji vlade so potrdili tudi imenovanja nekaterih državnih sekretarjev, o katerih mediji doslej niso poročali. Državna sekretarka na ministrstvu za notranje zadeve je postala nekdanja poslanka LMŠ Tina Heferle, predsednica SAB Alenka Bratušek pa je bila imenovana za državno sekretarko na ministrstvu za infrastrukturo, kjer bo približno čez mesec dni, ko bo uveljavljen nov zakon o vladi, prevzela funkcijo ministrice.
Ko si tožilci oddahnejo
Vladno službo za zakonodajo je za pol leta, dokler se ne izteče razpis, prevzel Rado Fele, Andrej Ferer pa je prevzel vodenje Obveščevalno-varnostne službe ministrstva za obrambo. Še največje presenečenje je bila razrešitev direktorja urada za preprečevanje pranja denarja Damjana Žuglja; na njegovo mesto so imenovali vršilko dolžnosti Aniko Vrabec Božič. Razlog za hitro ukrepanje pri uradu za preprečevanje pranja denarja lahko iščemo v dejstvu, da je bivša vlada na tem uradu zelo hitro kadrovsko posegla, Žugelj pa naj bi veljal za izrazito lojalnega stranki SDS. Poleg tega naj bi obstajala bojazen, da so v minulih mesecih z urada odtekali nekateri občutljivi podatki.
Vlada je odobrila tudi imenovanje 13 državnih tožilcev, na kar so v tožilstvu čakali skoraj dve leti, generalni državni tožilec Drago Šketa pa je opozarjal, da se zaradi zamud pri imenovanjih dela nepopisna škoda. Ministrica za pravosodje Dominika Švarc Pipan je ob podpisu odloka o imenovanju tožilcev dejala, da je bila blokada »imenovanj državnih tožilcev nedopustna praksa, ki je povzročila precejšnjo kadrovsko stisko v tožilskih vrstah«. Po podatkih pravosodnega ministrstva so bili ob koncu lanskega leta zaposleni 203 državni tožilci, kar predstavlja le 75 odstotkov sistemiziranih delovnih mest. Dva tožilca so dobili na vrhovnem državnem tožilstvu, štiri na okrožnem tožilstvu v Ljubljani, tri na okrožnem tožilstvu v Celju, dva v Kopru, po enega pa v Mariboru in Kranju.
