Začetek jeseni je na ljubljanske ulice prinesel veliko suhega listja, ki prinaša jesensko vzdušje, onemogoča pa varno gibanje oseb z invalidnostjo. »Za uporabnike invalidskih vozičkov je vožnja po pločnikih, prekritih z listjem, otežena, saj se kolesa lahko zatikajo, listje pa lahko zakriva tudi različne ovire na poti. Še posebej nevarno je mokro listje, zaradi katerega lahko pride do zdrsov in padcev. Težave imajo tudi slepi in slabovidni, saj listje zakriva talne oznake, robnike in druge orientacijske točke,« je opozorila ena izmed oseb z invalidnostjo.
Podobne težave opažajo tudi v Nacionalnem svetu invalidskih organizacij Slovenije (NSIOS). »Mokro in nakopičeno listje lahko predstavlja resno nevarnost. Uporabnikom invalidskih vozičkov otežuje premikanje, zmanjšuje oprijem koles in povečuje nevarnost zdrsa. Za druge gibalno ovirane osebe pomeni večje tveganje padcev, slepim in slabovidnim pa lahko prekrije talne taktilne oznake ter oteži orientacijo. V hladnejših dneh dodatno težavo predstavlja pesek, ki se uporablja za preprečevanje poledice. Njegovi ostanki lahko bistveno otežujejo premikanje invalidskih vozičkov, zlasti na klančinah in dostopnih poteh. Zato je pomembno tudi redno čiščenje in vzdrževanje javnih površin,« je povedal Gašper Oblak iz NSIOS.
Še vedno veliko ovir
V NSIOS so prejeli tudi več opozoril invalidov, ki so opozorili na nedostopne javne površine. »Opozarjajo predvsem na previsoke robnike, neustrezne pločnike, pomanjkanje klančin in ovire, ki nastajajo zaradi neustreznega vzdrževanja. Na prejeta opozorila se vedno odzovemo tako, da o zaznanih težavah obvestimo pristojne upravljalce oziroma lastnike objektov ter si skupaj z njimi prizadevamo poiskati ustrezne rešitve za izboljšanje dostopnosti,« je dodal Oblak.
Želijo si, da bi občine poskrbele za odpravljanje arhitektonskih ovir, zniževanje robnikov, zagotavljanje dovolj širokih in varnih pločnikov, namestitev ustreznih talnih taktilnih oznak in zvočnih signalov na semaforjih, redno odstranjevanje snega, listja in ledu ter zagotavljanje dostopnosti objektov v javni rabi. »Posebej opozarjamo, da bi morali biti po zakonu o izenačevanju možnosti invalidov (ZIMI) obstoječi objekti v javni rabi že dostopni invalidom, vendar številni še vedno niso. Menimo, da je inšpekcijski nadzor na tem področju prešibek in da je treba zagotoviti doslednejše izvajanje zakonodaje ter učinkovitejše ukrepanje ob ugotovljenih kršitvah,« so še opozorili.
Listje čistijo večkrat
V javnem podjetju Voka Snaga so pojasnili, da čiščenje odpadnega listja načrtujejo in izvajajo vsako leto. Na javnih površinah, ki jih vzdržujejo, ga izvajajo najmanj dvakrat na leto, na posameznih območjih pa pogosteje. »Zavedamo se, da lahko odpadlo listje, zlasti v mokrih in hladnih dneh, otežuje gibanje ter povečuje nevarnost zdrsov in padcev. Njegovo odstranjevanje je pomembno tudi zaradi preprečevanja mašenja odtokov in zagotavljanja ustreznega odvodnjavanja. Pri njihovem urejanju še posebno skrb posvečamo zagotavljanju varne uporabe in prehodnosti, tudi za invalide, starejše in druge gibalno ovirane osebe. To velja tudi za pločnike, klančine, prehode za pešce in druge pohodne povezave, vključene v naš program vzdrževanja. Konkretne pritožbe oziroma pobude glede težav zaradi listja, na katere opozarjajo predstavniki invalidnih oseb, na področju urejanja javnih površin doslej nismo prejeli,« so zapisali. Ob tem so občane pozvali, naj jim sporočijo točne lokacije, ki jih motijo.
»Intenziteta čiščenja je opredeljena glede na predvideno rabo javnih površin. V središču mesta je uporabnikov bistveno več kot v drugih soseskah, zato je tam tudi čiščenje pogostejše. Poleg tega je v drugih soseskah več odprtih površin v zasebni lasti, katerih vzdrževanje ni del naše javne službe. Kadar te površine niso ustrezno vzdrževane, lahko prispevajo k vtisu neurejenosti celotnega območja. Za natančnejše pojasnilo razlik bi potrebovali konkretni lokaciji za primerjavo, saj lahko le tako preverimo obseg površin v našem vzdrževanju, predvideno pogostost čiščenja in dejansko stanje,« so dodali.