Nedavna odločba ustavnega sodišča, s katero so sodniki črne gradnje obvarovali pred rušenjem, prinaša daljnosežne posledice za urejanje romskih naselij. Ustavno sodišče je zakonodajni in izvršilni veji oblasti med drugim sporočilo, da je treba romska naselja posebej zaščititi pred rušenjem, saj so Romi pripadniki posebej ranljive družbene skupine.
Vendar se za zdaj pristojni organi na ta izziv uradno še ne odzivajo – na Uradu za narodnosti, ki je pristojen za Rome, so zatrdili, da s prostorsko oziroma graditeljsko zakonodajo niso povezani, zato so nam svetovali, naj se obrnemo na ministrstvo za okolje in prostor. Tam so na naša konkretna vprašanja, kako se bo situacija poslej spremenila za romska naselja, odgovorili, da »zakonodajne rešitve na podlagi te sodbe ne bodo naslavljale (zgolj) Romov, temveč vse zavezance, pri katerih gre za vprašanje doma«.
Pravica do doma
Sodišče, ki je izhajalo iz konkretnega primera romske črne gradnje v Dobruški vasi, je sodbo res usmerilo širše od romskih naselij – v zaščito raznolikih črnih gradenj, v katerih imajo črnograditelji svoj edini dom. »Pravica do spoštovanja doma je primarno namenjena varovanju posameznika pred posegi države v njegov zaščiteni življenjski prostor. Dom je lahko tudi prostor ali objekt, ki ga posameznik nezakonito zaseda ali je nezakonito postavljen oziroma zgrajen,« so zapisali sodniki. Vsak dom je treba zaščititi, če bi prebivalci po rušenju postali brezdomci ali bi se znašli v posebno hudem eksistencialnem položaju.
A hkrati so sodniki na več mestih v sodbi posebej poudarjali posebni položaj romskih naselij in vlogo države pri tem, da naselja ostajajo odrinjena od slovenske družbe in civilizacije, vode, elektrike… »Sodišče (mora) v primeru nelegalnih gradenj pripadnikov romske skupnosti ob presoji sorazmernosti posega v pravico do spoštovanja doma upoštevati tudi, ali je bilo pripadnikom romske skupnosti zagotovljeno učinkovito izvrševanje posebne pravice romske skupnosti na področju prostorskega načrtovanja iz (...) zakona o romski skupnosti,« so sklenili sodniki. Država te pravice Romom ne omogoča v zadostni meri, zato je na različnih sodiščih odprtih več sodnih postopkov. V njih državi kaže slabo.
»Načelo sorazmernosti zahteva tudi, da sodišče primere odstranitev nelegalnih gradenj v romskih skupnostih, ki daljše obdobje domujejo na določenem območju, obravnava drugače kot posamične primere odstranitev posameznikov z zemljišč, na katerih so nelegalno gradili,« so se sodniki posebej zavzeli za Rome. »To velja toliko bolj, če nelegalno zgrajeno romsko naselje s tihim ali izrecnim pristankom lokalne skupnosti obstaja nepretrgano več let ali celo desetletij.«
Paradoks šovinizma
Tako eksplicitno ni zgodovinskega položaja Romov doslej zaščitil še noben organ Republike Slovenije. Sodišče je med vrsticami opozorilo, da so romska naselja (še v Jugoslaviji) nastala s privolitvijo oblasti. Zemljišča so velikokrat v zasebne roke prešla šele po osamosvojitvi, v privatizacijskih postopkih.
Sodba ustavnega sodišča povzema tudi več preteklih sodb evropskega sodišča za človekove pravice, ki so zaščitile romska naselja. V Strasbourgu je sicer trenutno odprta pomembna tožba Romov zoper Slovenijo zaradi odrekanja pravice do pitne vode. V vladnih krogih je že pred letom dni zakrožilo mnenje, da bo Slovenija ta primer izgubila, po naših informacijah pa je bilo strasbourško sodišče v minulih dneh že obveščeno, kakšno sodbo je medtem ustavno sodišče v Sloveniji sprejelo v primeru črnih gradenj. Odrinjenost romske skupnosti kot najbolj marginalizirane družbene skupine je obema primeroma skupna.
V vladnih krogih je za zdaj mogoče slišati, da politika še koleba, na kakšen način izpolniti sodbo ustavnega sodišča in kako pri tem obravnavati Rome. Sodniki so odločili, da bo treba spremeniti zakon o graditvi objektov. Politika pa se odloča, ali bi standarde za zaščito romske skupnosti v zakonu določili posebej (in s tem sprožili populistične očitke opozicije, da imajo Romi neupravičene privilegije), ali pa bi »privilegije« posplošili. V tem primeru bi pravice Romov dvignile tudi raven zaščite ostalih črnograditeljev, ki niso Romi. Tako bi odpor do pozitivne diskriminacije Romov imel paradoksno posledico – več pravic za vse.
