Republiški stanovanjski sklad je javnosti ob zamenjavi vlade predstavil presek stanja projektov javnih najemnih stanovanj, ki sicer presegajo mandate vsakokratne vlade.
Če je sklad v obdobju preteklega desetletnega nacionalnega stanovanjskega programa 2015–2025 na različne načine (z lastnimi investicijami, sofinanciranjem projektov občin in skladov, nakupi) pridobil približno 5000 dodatnih javnih stanovanj in ima zdaj v fondu približno 8000 stanovanj, je v gradnji oziroma pripravi za obdobje do leta 2028 še več kot 2200 stanovanjskih enot, od tega 194 oskrbovanih, katerih investicijska vrednost je skoraj pol milijona evrov.
Gradi se 208 stanovanj, razpis za dodatnih 642, priprava za 1300
»Po večletnih naporih in po za nas zelo pomembni zgodbi, ko smo v dveh letih prejeli državno dokapitalizacijo sklada v višini 100 milijonov (2025) in 75 milijonov (2026), smo smatrali, da je naša dolžnost, da ta denar spravimo v projekte in razpise ter pozive za nakupe. 100 milijonov iz naslova dokapitalizacije je v razpisih za gradnjo, 50 milijonov v razpisu za soinvestitorstvo za občine, sklade in neprofitne stanovanjske organizacije, 25 milijonov pa v poziv za nakup stanovanj oziroma zemljišč,« je poudaril Črtomir Remec, predsednik uprave republiškega stanovanjskega sklada.
Sklad trenutno gradi 208 stanovanj v okviru štirih projektov (Partizan Jesenice, Lendava 1. in 2. faza, Lukovica), katerih investicijska vrednot je 40 milijonov evrov.
V fazi javnega naročila je šest projektov (Novi trg Celje, Mirna, Ob Savi Kranj 1. in 2. faza, Novo Podbrežje Maribor 1. faza in Kobilski klasi) s skupno 642 stanovanjskimi enotami in investicijsko vrednostjo 141 milijonov.
V pripravi pa je še več kot 1000 javnih najemnih stanovanj v okviru 14 projektov po celotni državi (Podutik Glince v Ljubljani faze A, B in C, kjer je bila na gradbeno dovoljenje vložena tožba, Maribor Novo Podbrežje 2. faza, Mlaka Tržič, Podbreznik Enklava Novo mesto, Rogaška Slatina, Pivka, Zagorje ob Savi, Velenje, Rogatec, Veržej, Cerkno in Divača). Njihova investicijska vrednost je skupno 245 milijonov evrov.
Na daljši rok pa sklad pripravlja še štiri projekte (Novo Brdo E4 Ljubljana, Brod Drage Novo mesto, Škotin Dragomelj in Straža Jesenice) s 327 enotami in vrednostjo 65 milijonov evrov.
Njihova realizacija bo odvisna tudi od sistemskega sofinanciranja države.
Bo nova vlada nadaljevala financiranje?
Spomnimo. Zdaj že ukinjeno ministrstvo za solidarno prihodnost je kot enega svojih najpomembnejših dosežkov ob koncu mandata izpostavilo prav dodaten zagon javne stanovanjske gradnje – na račun omenjenih dokapitalizacij republiškega sklada in zakona o financiranju in spodbujanju gradnje javnih najemnih stanovanj, ki predvideva, da se za vlaganje na tem področju zagotovi 100 milijonov evrov letno v naslednjih desetih letih.
Ministrstvo za okolje in prostor, ki je prevzelo stanovanjsko področje, smo zato vprašali, ali je na tem področju pričakovati kontinuiteto oziroma ali bi z rebalansom proračuna lahko prišlo do določenih sprememb ali celo znižanje obsega sredstev.
Zanimalo nas je tudi kakšno je stanje projektov, za katere se bo črpalo ta sredstva. Odgovorov nam še niso zagotovili, češ da gre za zahtevna vprašanja, ki terjajo dodatno preverjanje in usklajevanje.
Je bil pa zato nekoliko zgovornejši Remec, ki po prvih razgovorih na ministrstvu in z novim nadzornim svetom sklada – vlada je pred kratkim imenovala tri nove člane – ne vidi bistvenih sprememb razen, da želi nova vlada dodati še določene instrumente, kot je kreditna shema za mlade in aktivacija praznih stanovanj, v zvezi s čimer konkretnih predlogov sicer še ni. »Prepričan sem, da ne bo problem s tem, da ne bi hoteli financirati, ampak bo problem v kolikor ne bodo tudi vsi ostali akterji na stanovanjskem področju, mestni skladi, občine, neprofitne stanovanjske organizacije imeli pripravljeni dovolj projektov in pridobljena gradbena dovoljenja, kar omogoča tudi črpanje posojil pri SID banki. Vsaj za nas lahko rečem, da imamo projekte pripravljene vsaj do leta 2028, pa tudi za ljubljanski sklad si upam, reči, da ima projekte in tudi ambicije za naprej.«
Po Remčevih besedah bi lahko različni akterji v prihodnje zgradili približno 1000 javnih stanovanj letno. Zato da bi na stanovanjskem področju dosegli zastavljene dolgoročne cilje, bo torej potrebno širše ukrepanje.
Povečanje ponudbe javnih najemnih stanovanj je namreč le del odgovora na kompleksnejšo stanovanjsko stisko. Vzrokov za premajhno ponudbo je namreč več – poleg tega, da zgradimo premalo novih (javnih in tržnih) stanovanj, kar je povezano tudi s pomanjkanjem primernih zemljišč in dolgotrajnimi postopki, se veča število stanovanj, ki niso v stanovanjski rabi oziroma so prazna; zaradi spreminjanja strukture gospodinjstev ter priseljevanja pa veča tudi povpraševanje.
Nujni so celoviti ukrepi
Koalicijska pogodba se tematike javnih najemnih stanovanj skorajda ne dotika. Le bežno omenja poenostavitev postopkov za zagotavljanje zemljišč za projekte v javnem interesu, kot so tudi najemna stanovanja.
Govora je zlasti o zagotavljanju pogojev, da bi si lahko čim več posameznikov oziroma družin zgradi lastno lasten dom, vključno z jamstveno stanovanjsko shemo. Ministrstvo za okolje in prostor smo vprašali, ali so, tudi glede na napovedana izhodišča v koalicijski pogodbi, že v (medresorski) pripravi določeni ukrepi, a nam še niso odgovorili.
Stanovanjskega področja se namreč za zdaj dotika ukrep nižje obdavčitve oddajanja v najem (v interventnem zakonu), ki pa sam po sebi ni dovolj. Stroka je že večkrat opozorila, da bi ga morali spremljati tudi ukrepi, kot so večja pravna varnost najemodajalcev, register najemnih pogodb, davčno manj ugodno kratkotrajno oddajanje …
Koalicija je v pogodbi napovedala tudi aktivacijo praznih, neizkoriščenih oziroma slabo izkoriščenih stanovanj in zemljišč, a hkrati tudi, da ne nemaravajo uvajati nobenih davkov (npr. na prazna stanovanja), ki bi sicer lahko prispevali k aktivaciji.
Prav tako so v interventnem zakonu predvideli zamrznitev regulacije kratkotrajnega oddajanja v najem, čeprav je jasno, da, sploh na turistično najbolj obremenjenih območjih, kratkotrajno oddajanje pomembno vpliva na manjšo ponudbo stanovanj za stalno bivanje.