Celovita preureditev Prešernove domačije v Vrbi, ki jo vsaj enkrat v življenju obišče vsak Slovenec, se je začela lansko poletje. 2,9 milijona evrov vreden projekt je obsegal konservatorske posege na Prešernovi rojstni hiši in rekonstrukcijo Ribčevega gospodarskega poslopja, ki ga je država od zasebnega lastnika odkupila leta 2019 in doslej ni bil v javni uporabi.
Kot je bilo slišati med prvimi obiskovalci poslopja, je Prešernova domačija zgledno urejena, brez pretirane uporabe modernih elementov. Na Prešernovi rojstni hiši je obnovljena streha, leseno in kamnito stavbno pohištvo ter opečnati tlaki so bili deležni konservatorsko-restavratorskih posegov, strojne in elektroinštalacije pa so obnovljene. Izvedli so tudi celovito komunalno ureditev Prešernove domačije.
Rekonstruirali in spremenili so namembnost Ribčevega gospodarskega poslopja ob Prešernovi hiši za potrebe ureditve interpretacijskega centra, vključno s pripadajočo zunanjo ureditvijo dvorišča med Prešernovo hišo in gospodarskim poslopjem, sadnega vrta in vrta ob Prešernovi hiši.
Na gospodarskem poslopju so statično sanirali temelje, nosilne zidove in medetažno konstrukcijo celotnega objekta, stično utrdili streho in zamenjali kritino, hidroizolirali tlake in zidove, toplotno izolirali tlake, zunanje in notranje stene ter strešne konstrukcije, fasado, stavbno pohištvo, kanalizacijo, strojne in elektroinštalacije.
Rojstna hiša je zopet odprta za javnost
Hiša, v kateri se je rodil naš največji pesnik, je bila zaradi prenove leto in pol zaprta, od danes bo obratovala naprej, interpretacijski center pa bo po nedelji svoja vrata odprl šele, ko bodo z Zavodom za turizem in kulturo Žirovnica, ki upravlja Prešernovo rojstno hišo, urejene podrobnosti upravljanja tudi tega objekta. Na kulturnem ministrstvu računajo, da bo to v kratkem.
Razstavo na Prešernovi domačiji je pripravil Gorenjski muzej s kustosom Gašperjem Peternelom na čelu. S pridobitvijo novih prostorov v nekdanjem gospodarskem objektu so lahko Prešernovo rojstno hišo izčistili vsebine – konservatorsko so obnovili predmete, pri postavitvi pa so se držali prvotne razstave, kot si jo je leta 1939 ob odprtju spominske hiše zamislil Fran Saleški Finžgar. Dodali so še mizo s poezijo in knjigo vtisov. Medtem so v gospodarskem poslopju ustvarili svet, v katerem so se v otroškem času, se pravi med rojstvom in osmim letom, ko je Prešeren odšel od doma, dogajali sprehodi muz, ki so se zasidrale v Prešernovo podzavest in krepile njegovo ustvarjalnost.
Prešeren in Vrba zanimiva otrokom in odraslim
Prešerno je bilo v Vrbi že v petek ob odprtju prenovljenega poslopja. »Ta del Slovenije ima res kaj pokazati,« nam je dejala Irena Kokalj iz Centra za šolske in obšolske dejavnosti, ki v sodelovanju s šolami po Sloveniji na pot kulturne dediščine v Žirovnico vodi učence. »Veseli smo te obnove, ker bo obogatila program, ki ga ponujamo,« je dodala. Po navadi se njihovega kulturnega izleta udeleži za avtobus otrok, po dva razreda skupaj. Tako je bilo tudi tokrat, ko so si učenci Prešernovo domačijo ogledali že pred uradno otvoritvijo, nato pa se podali na pot po drugih znamenitostih na poti. Pot kulturne dediščine namreč poleg Vrbe vključuje še rojstno hišo Matije Čopa v Žirovnici, rojstno hišo Frana Saleškega Finžgarja v Doslovčah, rojstno hišo Janeza Jalna v Rodinah in čebelnjak Antona Janše na Breznici.
Skupini otrok, ki so se te dni mudili na počitnicah pri teti v bližini Vrbe, sicer pa prihajajo s Koroškega, je bila ob ogledu Prešernove domačije najbolj všeč zibelka, v kateri je kot dojenček spal France Prešeren. Poleg tega pa črna kuhinja v sosednjem prostoru, kjer so nekoč pripravljali obroke.
Devetletni Mark z Jesenic si je domačijo ogledal v spremstvu petletne sestrice in babice, tudi njemu je v hiši najbolj všeč črna kuhinja, sicer pa je povedal, da o Prešernu ve povedati to, da gre za našega največjega pesnika, čigar dela so bila za časa njegovega življenja tudi prepovedana, njihovo vrednost pa so prepoznali kasneje. »Rad je imel … kako je že? Urško? Ne, Julijo!« je še povedal učenec tretjega razreda. Kdo je bil France Prešeren, sicer vedo povedati praktično vsi slovenski otroci, o pesniku se »učijo« že v vrtcu, kjer doktorja Figa tudi narišejo in se seznanijo z nekaterimi njim zanimivimi pesnitvami.
Gospa Bernarda je do Prešernove domačije v Vrbi prišla peš iz Radovljice. Kot pravi, že tradicionalno, le da se je letos odločila udeležiti odprtja poslopja v petek, saj je bilo v nedeljo v Vrbi pričakovati množico ljudi. Danes je bila namreč tam na sporedu osrednja slovesnost ob kulturnem prazniku, ki je že zdavnaj presegla meje občinske prireditve.
Če bo šlo vse po načrtih, bodo že letošnje poletje sanirali tudi sosednji stanovanjski objekt Vrba 1, kjer bodo zaživeli kavarna, galerija in prostor za umetnike, ki bodo tukaj iskali svojo muzo. Tako bodo v kraju dobili sodoben muzejski kompleks, v katerem se bodo obiskovalci zadržali dlje časa in poglobljeno spoznali predstavljene vsebine.
Zadnje leto, ko je bila Prešernova rojstna hiša pred obnovo odprta za obiskovalce, so zabeležili rekorden obisk – 20.000 obiskovalcev.