Rektorska konferenca Republike Slovenije (RKRS) je na svoji zadnji seji sprejela sklep, s katerim se je zavezala, da se članice RKRS, torej vse univerze pri nas, zavoljo promocije študija lahko udeležijo le festivala slovenskih univerz UNI-SI. To pomeni, da se univerze po novem ne bodo več predstavljale na drugih dogodkih, med njimi tudi ne na sejmu Informativa, ki že vrsto let velja za osrednji informativni dogodek za dijake in bodoče študente na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani. Povedno je, da bo festival UNI-SI januarja 2026 potekal prvič.
RKRS je poleg sklepa univerzam poslala še dopis, iz katerega izhaja, da je nastopanje študentov kot predstavnikov univerz brez pooblastila vodstva po mnenju RKRS problematično. S tem je razpravo premaknila z vprašanja, kje se univerze predstavljajo, na dilemo, kdo sploh sme v javnosti govoriti v njihovem imenu.
»Študenti niso zunanji promotorji«
Na »problematičen« zapis rektorske konference, ki so ga prejele univerze, je prvi opozoril Sindikat Univerze v Mariboru (SUM). Po njihovi oceni dopis ob sklepu RKRS po tonu presega nevtralno administrativno obvestilo o promociji študijskih programov in se bere kot normativno navodilo, ki skuša omejiti samostojno in javno delovanje študentov zunaj vnaprej določenega institucionalnega okvira.
Predsednik SUM dr. Simon Zupan poudarja, da študenti niso zunanji promotorji, temveč sestavni del univerze. »Univerzitetna avtonomija ne pomeni le enotnega nastopa institucij, temveč tudi zaupanje v študente in njihovo pravico do javnega izražanja,« poudarja. »Stališče RKRS je protislovno. Na informativnih dnevih na fakultetah imajo študenti že od nekdaj pomembno vlogo, saj dijakom študij predstavljajo s svoje perspektive in imajo pri tem povsem proste roke. Nikomur ne pade na misel, da bi morali študenti študij predstavljati po diktatu kogar koli. V nasprotnem primeru bi jih degradirali – tako, kot jih degradira sporočilo RKRS.«
V sindikatu se ob tem sprašujejo, kako naj bi študenti s svojimi izjavami o študiju sploh lahko škodovali univerzi, in opozarjajo, da takšen odnos kaže na temeljno nezaupanje do lastne akademske skupnosti.
Osebno mnenje ali promocija?
Na očitke sindikata je odgovorila Rektorska konferenca RS, ki poudarja, da se sklep nanaša izključno na sodelovanje institucij in ne posameznikov, saj »posameznik ne more in ne sme uporabljati imena in znaka univerze in je zastopati kot institucije brez ustreznega pooblastila in tudi usposobljenosti, saj bi popolna anarhija na področju lahko povzročila škodo dobremu imenu institucije«. Posamezniki lahko po njihovih besedah o univerzi izražajo svoje mnenje, vendar v tem primeru ne gre za institucionalno predstavitev. Ob tem se sklicujejo na etične kodekse in interne pravilnike univerz, ki urejajo rabo imena in znaka univerze ter ravnanje študentov in zaposlenih v javnem prostoru.
Po pojasnilih RKRS je namen sklepa predvsem zaščita institucionalne podobe ter jasna ločnica med osebnim mnenjem in uradnim predstavljanjem univerze. A v sindikatu opozarjajo, da se ravno v tej točki skriva jedro spora: če se nastopanje študentov zunaj vnaprej dogovorjenih okvirov začne obravnavati kot problem, se univerza iz skupnosti članov hitro preoblikuje v organizacijo, ki nadzoruje govor v svojem imenu. Vprašanje zato ni le, ali bodo univerze odslej nastopale izključno na prvem skupnem festivalu UNI-SI, temveč tudi, kakšno vlogo imajo pri tem študenti: ali so sogovorniki, ki univerzo sooblikujejo, ali le promotorji z dovoljenjem vodstva.