Število prodanih nepremičnin se je lani povzpelo na rekordnih 36.000 (s 34.000 leta 2016), vrednost sklenjenih pogodb pa se je tako zaradi številčnejših poslov kot zaradi naraščajočih cen stanovanjskih nepremičnin izenačila z rekordno vrednostjo leta 2007, to je 2,3 milijarde evrov. Število sklenjenih kupčij je bilo lani najvišje v zgodovini spremljanja trga nepremičnin (od leta 2007) pri vseh vrstah nepremičnin z izjemo zemljišč za gradnjo, v pravkar izdanem poročilu o nepremičninskem trgu za lansko leto ugotavlja geodetska uprava (Gurs).
Novozgrajenih stanovanj skoraj tretjina manj
Dve tretjini vsega prometa so kupci in prodajalci ustvarili s stanovanji in hišami, kjer visoko povpraševanje še naprej vzdržujejo vse boljše socialno-gospodarske okoliščine, rast kreditiranja gospodinjstev in nizke obrestne mere. Zaloge neprodanih novih stanovanj so zato izpraznjene, novogradenj pa primanjkuje, kar dokazuje tudi 27-odstotni padec prodaje prvič vseljivih stanovanj v zadnjih treh letih (s 1100 leta 2015 na 800 lani). Toliko bolj cveti prodaja in tudi cene rabljenih stanovanj. Povprečna cena kvadratnega metra je lani v primerjavi s predhodnim letom zrasla za 6 odstotkov, v primerjavi z letom 2015 pa za 11 odstotkov. »V primerjavi z letom 2008, ko je bil dosežen cenovni vrh, je bila povprečna cena na kvadratni meter površine rabljenega stanovanja v Sloveniji lani še vedno nižja za okoli 12 odstotkov,« so ob tem spomnili na geodetski upravi.
Cene stanovanj so najbolj poskočile v Ljubljani (za 18 odstotkov), sledijo Koper (17 odstotkov), okolica Ljubljane (12) in Novo mesto (11). Okoli devetodstotno povišanje cen je Gurs zabeležil v Kranju, Mariboru in Celju. Število prodaj stanovanj pa je v zadnjih treh letih najbolj zraslo v Novem mestu, Krškem in Brežicah (za 40 odstotkov), sledita okolica Ljubljane in Celja s 35 odstotki ter Ljubljana in Maribor z 20 odstotki. V Kranju, Murski Soboti in Sežani je bila rast števila prodaj okoli 10-odstotna.
Hiše vse bolj priljubljene
Novih stanovanjskih hiš je bilo – tudi zaradi tradicionalne gradnje v lastni režiji – lani prodanih še manj kot novih stanovanj (zgolj 44), razlog za to pa Gurs pripisuje tudi nizki donosnosti takšnih projektov v primerjavi z etažnimi stanovanji in majhnemu številu lokacij za gradnje v mestnih središčih. Toda povečano povpraševanje in izjemna rast prometa z rabljenimi hišami (za 33 odstotkov v zadnjih treh letih) lahko po oceni državnih geodetov v prihodnjih letih poženeta tudi gradnjo enodružinskih hiš za prodajo.
Kupec je moral za družinsko hišo v Sloveniji lani v povprečju odšteti 117.000 evrov, kar je štiri tisočake več kot leta 2016 in devet tisočakov več kot pred tremi leti. Povprečna cena hiše v Ljubljani je bila 250.000 evrov, v njeni okolici pa 169 tisočakov. Najdražje so se prodajale hiše na Obali (v povprečju za 300 tisočakov), najcenejše so bile v Krškem in Brežicah (62.000 evrov). »Po nastopu krize nepremičninskega trga so cene stanovanjskih hiš dosegle dno že konec leta 2014, torej pred cenami stanovanj. Cene hiš so nato rasle nekoliko počasneje kot cene stanovanj, tako da so v zadnjih treh letih v povprečju zrasle podobno kot cene stanovanj v zadnjih dveh letih, torej okoli 11 odstotkov. Tudi cene stanovanjskih hiš na ravni države še kažejo zmeren trend rasti,« so ob tem zapisali avtorji poročila.
.jpg)
