Vrhovno sodišče je pred dobrimi šestimi leti ugotavljalo, da je bila sodba vojaškega sodišča sprejeta v postopku, ki ni izpolnjeval takratnih zakonskih standardov: pri več točkah sodba ni imela dovolj jasne in zadostne obrazložitve, za nekatera očitana kazniva dejanja pa po mnenju vrhovnih sodnikov niso bili izpolnjeni vsi zakonski znaki, ki bi upravičili obsodbo domobranskega generala.
Nasprotno od vrhovnih sodnikov so ustavni ocenili, da je bila povojna sodba Leonu Rupniku zadostno obrazložena oziroma skladna s tedaj veljavnimi predpisi. Ustavno sodišče je menilo, »da je odločitev Vrhovnega sodišča, ki temelji na stališču o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča, očitno napačna in pomeni kršitev prepovedi sodniške samovolje iz 22. člena Ustave. Vrhovno sodišče je s tako razveljavitvijo obsodilne sodbe zoper obtoženega Rupnika posredno poseglo tudi v dostojanstvo žrtev formacij, ki jih je organiziral, vodil in podpiral obtoženi Rupnik, in njihovih potomcev.« Ustavno sodišče je v obrazložitvi svoje odločitve tudi zapisalo, da je t. i. Rupnikov proces predstavljal postopek posebnega zgodovinskega pomena.
S to odločitvijo je ustavno sodišče samo (ponovno) vzpostavilo tudi stanje pravnomočne obsojenosti domobranskega generala: velja torej, da je po razveljavitvi pravnomočne obsodilne sodbe iz leta 1946 s strani vrhovnega sodišča Leon Rupnik še vedno pravnomočno obsojen.
Ustavno sodišče je tako odločilo v postopku odločanja o ustavni pritožbi, ki jo je na ustavno sodišče naslovil pravnik dr. Rok Lampe. Ustavno sodišče je v predhodnem postopku pritožniku priznalo pravni interes za vložitev pritožbe, saj je potomec žrtve vojnega nasilja – njegovo staro mamo so ubili zaradi sodelovanja v narodnoosvobodilnem boju, Lampe pa je med drugim v ustavni pritožbi opozarjal, da je Rupnik kot vodja pomožnih enot SS v Ljubljanski pokrajini simboliziral kolaboracijo s fašističnim in nacističnim okupatorjem. Razveljavitev njegove obsodilne sodbe je zato po njegovem mnenju pomenila tudi poseg v dostojanstvo žrtev njihovega nasilja.
Potek postopka
Vrhovno sodišče je oktobra 2019 razveljavilo obsodbo zoper generala Rupnika iz leta 1946 in zadevo vrnilo Okrožnemu sodišču v Ljubljani v novo sojenje. Odločitev so takrat vrhovni sodniki utemeljili s tem, da povojna sodba vojaškega sodišča ni bila v skladu s tedanjimi pravnimi načeli in da v nekaterih točkah ni bila obrazložena.
Okrožno sodišče v Ljubljani je nato konec leta 2020 sprejelo sklep o ustavitvi postopka zoper Rupnika, sklicujoč se na določila zakona o kazenskem postopku, ki predvideva ustavitev postopka v primeru, da obdolženec umre.
Pritožnik, sicer potomec žrtve vojnega nasilja, je na ustavnem sodišču izpodbijal sodbo vrhovnega sodišča in med drugim zatrjeval, da je bila presoja o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča napačna.
Ustavno sodišče je pritrdilo pritožnikovemu očitku, da je presoja vrhovnega sodišča o nezadostni obrazloženosti sodbe armadnega sodišča očitno napačna, ter ugotovilo, da je sodba armadnega sodišča zadostno obrazložena, je ustavno sodišče svojo odločitev pojasnilo na svoji spletni strani.
Iz obrazložitve
»Ob tem je ustavno sodišče zaradi časovnega vidika, posebnega zgodovinskega pomena zadeve in zaradi ureditve postopka, ki žrtvam kaznivih dejanj Leona Rupnika in njihovim potomcem onemogoča sodelovanje v postopkih pred rednimi sodišči, odločilo, da zadeve ne vrne vrhovnemu sodišču v novo odločanje, temveč da samo dokončno odloči, kot mu to omogoča zakon o ustavnem sodišču,« so dodali na sodišču.
Vrhovno sodišče je v tej zadevi sicer odločalo na podlagi zahteve za varstvo zakonitosti, ki jo je vložil potomec Leona Rupnika, češ da je šlo pri povojni sodbi za bistveno kršitev določb kazenskega postopka. Ker je ustavno sodišče ugotovilo, da pravnomočna obsodilna sodba armadnega sodišča in postopek, ki je tekel pred to pravnomočno odločbo, nista obremenjena ne s kršitvami kazenskega zakona ne s kršitvami določb kazenskega postopka, je zahtevo za varstvo zakonitosti zavrnilo.
Z razveljavitvijo izpodbijane sodbe vrhovnega sodišča in zavrnitvijo zahteve za varstvo zakonitosti je odpadla tudi pravna podlaga za vrnitev zadeve sodišču prve stopnje in izvedbo novega sojenja, pojasnjujejo na ustavnem sodišču. Zato je ustavno sodišče razveljavilo tudi sklep okrožnega sodišča o ustavitvi kazenskega postopka zoper Rupnika.
»Z odločitvijo ustavnega sodišča o razveljavitvi sodbe vrhovnega sodišča in o zavrnitvi zahteve za varstvo zakonitosti se je namreč znova uveljavila pravnomočna obsodilna sodba armadnega sodišča iz leta 1946. S tem je znova nastopilo stanje pravnomočne obsojenosti Leona Rupnika, s čimer je odpadla podlaga za kakršenkoli postopek pred sodiščem prve stopnje in za izdajo odločitev v takem postopku,« so še pojasnili na spletni strani ustavnega sodišča.
Ustavni sodnik Rok Svetlič je podal ločeno odklonilno mnenje.
Odločitev vrhovnega sodišča iz leta 2019 in posledična ustavitev postopka zoper Rupnika sta takrat naleteli na številne ogorčene odzive. Med drugim je Center Simona Wiesenthala ostro protestiral pri slovenski veleposlanici v Izraelu ter poudaril, da »ta sramotna odločitev pomeni pretresljivo izkrivljanje zgodovine holokavsta in grozljivo žalitev številnih Rupnikovih žrtev in njihovih družin«.
Rupnik je bil zaradi izdaje in sodelovanja z okupatorjem obsojen na smrt. Septembra 1946 so ga usmrtili pod Golovcem.
Odločitev ustavnega sodišča si lahko v celoti preberete na tej povezavi.