Spor izvira iz poletja 2025, ko je svet zavoda Hoblaja razrešil z direktorske funkcije zaradi očitkov o nesposobnosti vodenja, kmalu zatem pa mu je bila odpovedana tudi pogodba o zaposlitvi za poslovodno funkcijo, vezano na trajanje mandata.
Hoblaj je odpoved izpodbijal na sodišču in zahteval ugotovitev njene nezakonitosti, vrnitev na mesto direktorja ter izplačilo nadomestil. Sodišče prve stopnje mu je sprva pritrdilo, a se je dom na odločitev pritožil, o čemer je odločalo višje sodišče.
Pritožbeno sodišče pa je ugodilo pritožbi tožene stranke in spremenilo sodbo sodišča prve stopnje, ki je pred tem ugotovilo nezakonitost odpovedi. Po novi, pravnomočni odločitvi sodišče ni ugodilo njegovemu predlogu glede nezakonitosti prenehanja delovnega razmerja po odpovedi iz julija 2025.
Iz sodbe višjega sodišča namreč izhaja, da odpoved pogodbe o zaposlitvi iz razloga nesposobnosti ni mogla imeti pravnih učinkov, saj je pogodba za delovno mesto direktorja prenehala veljati že z razrešitvijo Hoblaja s funkcije. Kot je ugotovilo sodišče, je bila pogodba vezana na trajanje mandata, zato je z njegovim prenehanjem avtomatično prenehala veljati, pri čemer se je ponovno aktivirala prejšnja pogodba o zaposlitvi za drugo delovno mesto.
Sodišče je ob tem poudarilo, da v takšnih primerih odpoved pogodbe, ki je že prenehala veljati, ne more povzročiti nobenih pravnih posledic, ne glede na to, kdo jo je podpisal. Zato je ocenilo, da je bila presoja sodišča prve stopnje, ki je temeljila na vprašanju pristojnosti podpisnika odpovedi, pravno zmotna.
Prav tako je višje sodišče zavrnilo zahtevke za vrnitev na delovno mesto direktorja, prijavo v zavarovanja in izplačilo nadomestil plače. Ugotovilo je, da Hoblaju delovno razmerje pri zavodu ni prenehalo, temveč se je po razrešitvi nadaljevalo na podlagi predhodne pogodbe o zaposlitvi. Posledično tudi reintegracijski in reparacijski zahtevki niso utemeljeni, je menilo sodišče.
V tistem času je bila predsednica sveta zavoda Ines Magdič, ki je odločitev višjega sodišča označila kot pomembno potrditev pravilnosti ravnanja sveta zavoda. Kot meni, sodba potrjuje, da so bile odločitve sprejete v skladu z zakonodajo. Ob tem je dodala, da odločitev prispeva k pravni varnosti ter predstavlja usmeritev za prihodnje delovanje zavodov, kjer je dosledno spoštovanje postopkov ključno za zakonito odločanje.
Sodba višjega sodišča se sicer nanaša izključno na odpoved direktorske pogodbe. Hoblaj pa je 25. julija 2025 vložil tudi ločeno tožbo, s katero izpodbija zakonitost razrešitve z mesta direktorja. Ta postopek pa še ni zaključen.
Vzporedno na okrožnem sodišču v Murski Soboti poteka tudi civilni spor, v katerega je vpleten isti dom. V tem sporu družba Prekmurka, ki je lastnica nekdanjega hotela Diana, od Doma starejših Rakičan terja skoraj milijon evrov zaradi najema prostorov v omenjenem hotelu. V postopku, ki je po več preložitvah zaradi odsotnosti prič zdaj v sklepni fazi, je kot priča v petek nastopil tudi Hoblaj. Sodišče se je odločilo, da je s tem dokazni postopek končan, in bo glavno obravnavo zaključilo. Sodba bo izdana pisno, predvidoma v začetku maja.