»Pri odločitvah o ravnanju z odpadki in s tem povezanimi vplivi na zdravje in okolje ne gre zgolj za tehnično rešitev, temveč za vprašanje, kakšen razvojni model mesta želimo v prihodnjih desetletjih,« je na današnji novinarski konferenci pred poslopjem ministrstva za okolje, podnebje in energijo opozoril predstavnik koalicije civilnih iniciativ in arhitekt Arne Vehovar. »Razprava o sežigalnici ni vprašanje 'za tehnologijo ali proti njej', temveč vprašanje lokacije, dolgoročnega modela ravnanja z odpadki, vpliva na zdravje in transparentnosti odločanja. Takšna odločitev zahteva širok družbeni dialog in strokovno utemeljene odgovore.«
Predstavniki gibanja, ki združuje nevladne organizacije, strokovnjake in posamezne politične akterje, so opozorili, da se je Mestna občina Ljubljana (MOL) pred dobrim mesecem prijavila na razpis okoljskega ministrstva za izbiro koncesionarjev za izvajanje javne službe sežiganja odpadkov. Občanke in občani Ljubljane so tako po njihovih besedah kljub strateškim zavezam in razvojnim usmeritvam prehoda v družbo brez odpadkov ponovno soočeni z možnostjo gradnje sežigalnice komunalnih odpadkov. Ob tem se, kot so poudarili, odpirajo številna pereča vprašanja, na katera (še) nimamo izčrpnih odgovorov, med drugim: kakšen bi bil vpliv sežigalnice na kakovost zraka v Ljubljani in njeni okolici, kakšne bi bile posledice sežiga komunalnih odpadkov in komunalnega blata na zdravje lokalnega prebivalstva, zlasti ranljivih skupin, kakšna bi bila srednjeročna in dolgoročna ekonomika takšnega infrastrukturnega projekta, ob upoštevanju stroškov emisijskih kuponov …
Posebej skrb vzbujajoče je po njihovih navedbah tudi dejstvo, da MOL ne upošteva opozorila dela zdravstvene stroke, ki že dalj časa opozarja na vplive onesnaženega okolja na zdravje in izraža pomisleke glede umeščanja sežigalnice v urbano okolje. Takšni infrastrukturni projekti namreč lahko predstavljajo dodatni vir obremenitev okolja, zato je nujno, da se njihova upravičenost preveri na podlagi celovitih in neodvisnih strokovnih analiz, so zapisali v gibanju.
»Ljubljana ni demokratično mesto«
Generalni sekretar organizacije Ekologi brez meja Jaka Kranjc je spomnil, da je MOL že leta 2014 sprejela strategijo na področju ravnanja z odpadki za obdobje 2014–2035 in vstopila v evropsko mrežo Zero Waste (brez odpadkov), s tem pa takrat opustila načrte o sežigalnici. Gradnja sežigalnice torej ni v skladu s strategijo, h kateri se je Ljubljana zavezala že pred več kot desetletjem.
Da odločanje o gradnji sežigalnice v Ljubljani ni vodeno vključujoče in transparentno, pa je poudaril ljubljanski mestni svetnik Vesne – zelene stranke Denis Striković. »Ljubljana ni demokratično mesto, senca korupcije je resnična. Trenutna oblast je razvrednotila mestni svet in onemogočila iskanje najboljših rešitev, da bi Ljubljana resnično postala mesto brez odpadkov,« je dejal.