Pred petimi leti so obtoženci in oškodovanci na ljubljanskem okrožnem sodišču po pravnomočni obtožnici na razpis predobravnavnega naroka čakali 130 dni. Ko je ekipa sodnikov oktobra 2013 na svoja pleča prostovoljno sprejela še pospešeno obravnavanje predobravnavnih narokov, se je ta čas zelo hitro skrajšal za več kot sto dni. V prvih mesecih letošnjega leta je ta rok na ljubljanskem sodišču trajal le 17 dni. Kljub temu so za zdaj le v Celju sledili ljubljanskemu zgledu, vrhovno sodišče pa je v začetku sodnega leta sodiščem dalo priporočilo, naj se predobravnavni narok razpiše najpozneje v 45 dneh od pravnomočnosti obtožbe.
Velike razlike in navodila
Čas od prejetja zadeve do začetka sojenja je eden od pokazateljev, kako učinkovito je delovanje sodišča, čeprav se posamezne zadeve tudi v tem obdobju med seboj razlikujejo po zahtevnosti. Sodišče mora pred razpisom predobravnavnega naroka obtožbo najprej vročiti obtožencem in nato tudi odločiti o morebitnem ugovoru. Povprečni čas od prejetja zadeve do razpisa predobravnavnega naroka po podatkih vrhovnega sodišča v Sloveniji znaša 8,7 meseca, pri čemer pa so med posameznimi okrožnimi sodišči velika odstopanja. V Murski Soboti ta čas traja le 3,7 meseca, v Krškem pa denimo kar 14 mesecev.
Posebno poglavje – in še bolj specifično obdobje – pa je čas, ki mine od pravnomočnosti obtožnice, ko so torej izpolnjeni že vsi pogoji za začetek sojenja, do predobravnavnega naroka. Tudi tu prihaja do velikih razlik. Če je v Ljubljani ta čas v prvih mesecih letošnjega leta znašal le 17 dni, ponekod do predobravnavnega naroka preteče precej več časa. Za vsa preostala okrožna sodišča nam teh podatkov ni uspelo pridobiti, so nam pa na primer na Ptuju pojasnili, da predobravnavni narok po pravnomočni obtožnici razpišejo v približno enem mesecu. V Slovenj Gradcu to storijo v 2,3 meseca, v Novem mestu pa je lani od pravnomočne obtožnice do predobravnavnega naroka preteklo kar 10 mesecev.
Glede na izjemno velika odstopanja ne čudi, da je bilo eno izmed napotil predsednika vrhovnega sodišča Damijana Florjančiča tudi to, da naj sodišča v prihodnje predobravnavni narok razpišejo v 45 dneh.
V Ljubljani trend obrnili prostovoljci
Težave so imeli pred petimi leti tudi v Ljubljani, zaradi česar je predsednik okrožnega sodišča Marjan Pogačnik skupaj s tremi sodniki oblikoval referat, v okviru katerega je vsak sodnik en dan v tednu obravnaval po več (tudi deset) predobravnavnih narokov najrazličnejših kazenskih zadev razen pripornih, specializiranih, gospodarskih in kaznivih zadev s področja spolne, mladoletniške in družinske kriminalitete. Če so obtoženci priznali, je isti sodnik opravil še narok za izrek kazenske sankcije, če ne, pa je spis potoval do drugega sodnika, ki je nato razpisal glavno obravnavo in opravil dalj časa trajajoče redno sojenje.
Kot pet let po uvedbi predobravnavnega referata razlaga Pogačnik, so na ta način v le nekaj mesecih za 20 odstotkov zmanjšali število nerešenih zadev, predobravnavni referat pa deluje še danes. »Ves čas imamo v predobravnavnem referatu štiri sodnike. Iskali smo prostovoljce, saj je šlo za dodatno zadolžitev. Vsak sodnik je dvakrat na teden reševal svoje redne zadeve, tretji razpravni dan pa je namenil predobravnavnim narokom. Nismo želeli siliti sodnikov, ki so imeli pomisleke, saj bi bili rezultati slabši, verjetno pa bi bilo prisotno tudi nezadovoljstvo,« razlaga Pogačnik, čigar glavni razlog za ustanovitev predobravnavnega referata je bilo dejstvo, da skoraj polovica obtožencev že na predobravnavnem naroku prizna krivdo.
Ta podatek velja tudi danes, kljub temu pa so ljubljanskemu zgledu za zdaj sledili samo v Celju, kjer so predobravnavni referat ustanovili pred dvema letoma. Tako kot v Ljubljani tudi v Celju ocenjujejo, da je njegova ustanovitev ugodno vplivala na učinkovitost sodišča. Na drugih sodiščih pa navajajo, da imajo za ustanovitev tovrstnega referata ali premalo sodnikov, ali menijo, da zanj sploh ni potrebe, ali pa se bojijo neenakomerne obremenjenosti svojih sodnikov, ki bi jo takšen referat lahko prinesel s seboj.
