Razkuževanje rok je eno glavnih priporočil Nacionalnega inštituta za javno zdravje (NIJZ) vse od začetka širjenja novega koronavirusa. Z razkužili so državljani danes soočeni, ko vstopijo v trgovino, avtobus, službo, gostinski lokal, šolo, frizerski salon, fitnes center, kino, na bazen… Medtem ko se drugi ukrepi spreminjajo in je zato težko napovedati, s kakšnimi omejitvami bomo živeli v prihajajočih mesecih, je jasno, da bo razkuževanje rok kot osnovni higienski ukrep ostalo.
Zaradi izjemno povečanega povpraševanja se je od začetka epidemije občutno povečalo število različnih izdelkov za dezinfekcijo na trgu. Pred epidemijo so na uradu za kemikalije mesečno registrirali okoli 25 različnih biocidnih proizvodov, med katerimi je le del sredstev za dezinfekcijo, letos pa so jih samo od sredine marca do konca maja registrirali več kot 150, večinoma je šlo prav za izdelke za razkuževanje rok in površin.
Državljani se medtem na rastočem trgu razkužil težko znajdejo. Za varnost teh izdelkov naj bi sicer skrbeli na uradu za kemikalije, kjer vodijo registracijo in nadzor nad razkužili. Primeri posameznih spornih razkužil, ki so zakrožili v medijih, pa zbujajo upravičen dvom o varnosti in učinkovitosti izdelkov na trgu. Na portalu necenzurirano.si so denimo razkrili primer razkužila za roke powersept, ki so ga prodajali na Petrolovih bencinskih servisih, na uradu za kemikalije pa so nato opozorili, da sredstvo ne deluje proti koronavirusu in je dolgoročno celo potencialno tvegano za zdravje.
Ali torej potrošniki sploh lahko zaupajo izdelkom, ki jih čakajo na trgovskih policah in za vsakimi vhodnimi vrati? In kako je mogoče, da neučinkoviti in potencialno nevarni izdelki uidejo skozi sito urada za kemikalije?
Med epidemijo sprostili pravila pri registraciji
Na uradu za kemikalije, kjer mora biti pred začetkom prodaje na slovenskem trgu registriran vsak tak izdelek, preverijo varnost in učinkovitost prijavljenega dezinfekcijskega sredstva. A pri registraciji njihovo sestavo preverijo le »na papirju«, torej na podlagi dokumentacije, ki jo predložijo proizvajalci, ne pa z laboratorijskimi testi.
Prvi pogoj za registracijo takega izdelka je, da vsebuje le aktivne snovi certificiranega izvora, ki so vključene v program Evropske unije ocenjevanja aktivnih snovi. Toda med epidemijo, ko se je povečalo povpraševanje po etanolu, so na uradu za kemikalije omogočili tudi uporabo etanola iz tako imenovanih tretjih virov in zagotovili poenostavljeno registracijo razkužil. »Pri tem seveda nismo opustili siceršnjih standardov varnosti. Za te izdelke smo še posebej preverjali podatke o izvoru in sestavi, na primer nevarnih primeseh etanola,« so poudarili na uradu.
A uveljavljeni slovenski proizvajalci razkužil so do rahljanja pravil pri registraciji kritični. V podjetju Ilirija opozarjajo, da so se zaradi rahljanja pravil na trgu pojavila razkužila z vrstami etanola, ki ga resni proizvajalci ne uporabljajo. »Gre za vrste etanola, ki lahko vsebujejo znaten delež primesi, ki niso primerne za uporabo na koži. Za proizvodnjo kakovostnih, učinkovitih in varnih razkužil so standardi pri potrjevanju surovin jasni. Med surovinami ni na primer bioetanola, ki ga je svetovna zdravstvena organizacija označila kot neustreznega za proizvodnjo dezinfekcijskih sredstev za roke,« je opozorila Irena Filipović, vodja marketinga široke potrošnje v Iliriji.
Brez testov učinkovitosti in vpliva na kožo
A ključna težava gotovo niso razkužila, ki jih vsaj »na papirju« preverijo na uradu za kemikalije, pač pa razkužila, ki se njihovemu pregledu povsem izognejo. »Na trgu se je pojavilo precej razkužil, ki so se postopku registracije enostavno izognila ali pa se prodajajo na primer kot kozmetični proizvodi ali sredstva za čiščenje oziroma higieno kože,« so opozorili na uradu.
Mateja Imperl, direktorica podjetja Kimi, ki je na področju dezinfekcije na trgu prisotno že vrsto let, je opazila, da so se v času znatno povečanega povpraševanja na trgu pojavili številni novi ponudniki. »Že to, da so nove izdelke poslali na trg v nekaj tednih, je dovolj zgovorno, da ti izdelki nimajo opravljenih ne testov učinkovitosti ne testov vpliva na kožo,« je prepričana.
V Iliriji so na izdelkih opazili tudi precej smele trditve, čeprav pravila označevanja prepovedujejo navajanje zavajajočih trditev. »Razkužila ne smejo vsebovati navedb, ki bi nakazovale na majhno tveganje, nestrupenost ali neškodljivost biocidnega proizvoda za ljudi, živali ali okolje,« je dejala Irena Filipović in izpostavila nekaj primerov spornih navedb, kot so »naraven«, »živalim prijazen« in »okolju prijazen«.
Vodilo naj bo: čim manj primesi
Kako naj se torej potrošniki znajdejo na trgu? Ali je posamezno razkužilo registrirano, lahko preverijo v nacionalnem registru biocidnih proizvodov, ki je objavljen na portalu Opsi (Odprti podatki Slovenije). Urad za kemikalije seznam posodablja enkrat na mesec. Na uradu potrošnike pozivajo, da pri izbiri izdelka natančno preberejo, na katere organizme deluje in kako ga uporabljati.
Glede sestave izdelkov pojasnjujejo, da razkužila običajno vsebujejo aktivno snov (najpogostejša je etanol), poleg tega pa še glicerol, ki kožo nekoliko neguje in zavaruje. »Glede preostalih primesi bi veljalo upoštevati pravilo manj je več. Vsaka primes, kot na primer barva ali dišava, lahko vpliva na končni dezinfekcijski učinek in dodatno obremenjuje kožo,« so opozorili.
Za razkuževanje rok so sicer registrirana tudi razkužila z drugimi aktivnimi snovmi, vendar pa posebna previdnost velja pri vodikovem peroksidu, saj je ta uporaben predvsem kot sredstvo za razkuževanje površin in ne kože. Učinkuje zlasti na bakterije in glivice, nedvoumnih dokazil o njegovem protivirusnem delovanju pa na uradu za kemikalije nimajo. Prav zato razkužil na osnovi vodikovega peroksida ni mogoče registrirati kot sredstev, ki delujejo proti virusom.
Čeprav neregistrirani izdelki predstavljajo večje tveganje kot registrirani, pa tudi pri registriranih razkužilih tveganja zaradi dolgotrajne uporabe niso povsem izključena. Vsesplošna, dolgotrajna in (pre)pogosta uporaba razkužil, kot smo ji trenutno priča, namreč ni bila predvidena niti ob oceni tveganja pri proizvodnji niti pri registraciji razkužil.
